Franja

razklánost (-i) f spaccatura, scissione; disunione; ekst. lacerazione;
razklanost med ideali in resničnostjo il divario fra ideali e realtà

razlik|a ženski spol (-e …)

1. der Unterschied, -unterschied (časovna Zeitunterschied, nivojska Niveauunterschied, razredna Klassenunterschied, stanovska Standesunterschied, temperaturna Temperaturunterschied, višinska Höhenunterschied, med generacijami Generationsunterschied, med spoloma Geschlechtsunterschied, v ceni Preisunterschied, v dolžini Längenunterschied, v naravi Wesensunterschied, v rangu Rangunterschied, v starosti Altersunterschied, v stopnji Gradunterschied, v velikosti Größenunterschied)
brez razlike unterschiedslos, ohne Unterschied
za razliko od im Unterschied zu

2.
razlike množina navzdol: das Gefälle (socialne soziales Gefälle, v temperaturi das Gefälle der Temperatur), -gefälle
(cenovne Preisgefälle, izobrazbene Bildungsgefälle, v dohodkih Einkommensgefälle, med severom in jugom Nord-Süd-Gefälle)

3. matematika die Differenz
fazna razlika fizika Phasendifferenz
potencialna razlika fizika Potentialdifferenz, das Potentialgefälle
znesek: der Differenzbetrag
razlika množic matematika die Differenzmenge
razlika v golih šport die Tordifferenz
zmagati s tremi goli razlike mit (drei) Toren Unterschied
tečajna razlika Kursdifferenz
izplačilo razlike pri osebnem dohodku: die Gehaltsnachzahlung
izplačati razliko nachbezahlen

razlíka difference; distinction; discrepancy

brez razlíke without distinction, indiscriminately, promiscuously
za razlíko od in contrast to, as distinguished from
očitna, frapantna razlíka striking difference
prav nobena razlíka no difference at all really
zaradi razlíke for the sake of difference
razlíka v ceni (mnenju, starosti) difference in price (of opinion, in age)
delati razlíko to make a difference, to make (ali to draw) a distinction
delati krivično razlíko to draw an erroneous distinction
ne delam nobene razlíke med njima I make no distinction between them
ni nobene razlíke there is no difference

razlíka (-e) f

1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
jasna razlika una netta distinzione
pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza

2. differenza (tudi mat. ):
razlika in vsota la differenza e la somma
dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza

3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente

4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto

5. za razliko (od) a differenza (di):
rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente

razlikováti to distinguish; to differentiate; to discern; to discriminate (proti against)

razlikováti med to draw a distinction between
komaj ga razlikujem od njegovega brata I can hardly tell him from his brother
razlikováti se to differ, to vary (od from); (biti nasproten) to contrast (with); (ne se skladati) to dissent (from), to be at variance (with)
razlikujemo se glede tega we disagree (ali we are divided) on it

razločeváti razlóčiti to distinguish; to discern; to discriminate

razločeváti, razlóčiti enega od drugega to tell one from the other
razločeváti, razlóčiti se to differ (od česa from something), to vary (from)
razločeváti, razlóčiti z golim očesom to discern with the naked eye
razločeváti, razlóčiti med... to differentiate between...

razmerj|e [é] srednji spol (-a …)

1. das Verhältnis (tudi matematika)
delilno razmerje matematika Teilverhältnis
prestavno razmerje tehnika Übersetzungsverhältnis
utežno razmerje kemija Gewichtverhältnis
velikostno razmerje Größenverhältnis
razmerje stranic Seitenverhältnis
razmerje sestavin Mischungsverhältnis

2. pravo das Verhältnis (delovno Arbeitsverhältnis, dolžniško Schuldverhältnis, med spoloma Geschlechtsverhältnis, moči Kräfteverhältnis, Machtverhältnis, najemno Mietverhältnis, nasledstveno Nachfolgeverhältnis, oblasti Gewaltverhältnis, pogodbeno Vertragsverhältnis, pravno Rechtsverhältnis, službeno Dienstverhältnis, solidarno obligacijsko Gesamtschuldverhältnis, sorodstveno Verwandtschaftsverhältnis, vajensko Lehrverhältnis, vzajemno Wechselverhältnis, zakupno Pachtverhältnis)

3.
intervalno razmerje glasba der Intervallschritt

4. ljubezensko: die Liebesaffäre, das Liebesverhältnis, das Verhältnis
imeti razmerje z ein Verhältnis haben mit

5.
razmerja množina Verhältnisse množina
(družinska Familienverhältnisse, produkcijska Produktionsverhältnisse)
|
v razmerju im Verhältnis zu

razmérje proportion; relation; ratio; rate; measure

v razmérju 1:5 at a ratio of 1 to 5
v istem razmérju in the same proportion
v obratnem razmérju in inverse ratio
v kvadratnem razmérju do, z in proportion to the square of
v razmérju do (starosti, spola) in relation to (age, sex), in proportion to
ljubezensko razmérje affair, affaire, love affair
ni nobenega razmérja med njegovimi izdatki in njegovimi dohodki his income does not match (ali tally with) his expenditure
plače niso v nobenem razmérju z delom wages bear no relation to work done
ki ni v nobenem razmérju do, z bearing no relation to
lastninska razmérja property relations
medsebojno razmérje pri delu mutual labour relations pl

razmérje (-a) n

1. rapporto; proporzione:
mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo l'energia meccanica è in costante rapporto con quella termica
deliti vsoto v razmerju 1:10 dividere una somma in rapporto di 1:10
biti v sorodstvenem razmerju essere in rapporti di parentela

2. (kar obstaja med posamezniki, skupinami) relazione, rapporto:
ljubezensko razmerje relazione amorosa
imeti razmerje s kom avere una relazione con qcn.

3. v razmerju do (izraža izhodišče pri opredeljevanju) in rapporto a:
vsak človek v razmerju do drugih il singolo in rapporto agli altri
v razmerju in rapporto:
biti v ustreznem razmerju essere in rapporto adeguato, conforme (alle possibilità, circostanze e sim.)

4. mat. quoziente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. delovno razmerje rapporto di lavoro
lingv. frekvenčno razmerje med besedami rapporto di frequenza fra le parole
fiz. kompresijsko razmerje rapporto di compressione
jur. obligacijsko razmerje rapporto contrattuale

razmik moški spol (-a …)

1. der Abstand (časovni Zeitabstand, kontaktni Kontaktabstand, med opornikoma Stützenabstand, med vrstami Reihenabstand, pri sajenju agronomija in vrtnarstvo Legeabstand); die Spanne; glasba das Intervall

2. tiskarsko:
medvrstni razmik der [Durchschuß] Durchschuss
z majhnim (medvrstnim) razmikom engzeilig

3. tehnika (razmaknitev) das Auseinanderweichen
razmik kovic die Nietteilung
letev za določanje razmika die Lattenlehre

razmík interval; spacing; divergence

v enakomernih razmíkih at regular intervals
razmík med vrsticami tiskarstvo spacing
tiskanje brez razmíka single spacing, (z razmikom) double spacing

razpetin|a ženski spol (-e …) die Spannweite, -spannweite (oboka Gewölbespannweite), die Stützweite; (notranja širina) lichte Weite; die -weite (loka Bogenweite, mostu Brückenweite, oboka Gewölbeweite, kril Flügelweite, med nosilci Pfeilerweite, med stebri Säulenweite); letalstvo die Spannweite

razpétost (-i) f l'aprire; lo spiegare; pren. scissione, divisione:
pren. pesnikova razpetost med resničnostjo in sanjami il poeta diviso fra realtà e sogno

razpóka (-e) f spaccatura, screpolatura, crepa; fessura, fenditura:
ledeniške, skalne razpoke crepe nel ghiacciaio, nella roccia
velika razpoka (v ledeniku) crepaccio
pren. med sosedi, ki so prej živeli v slogi, je zazijala razpoka una profonda spaccatura si è aperta fra i vicini che fino a ieri erano vissuti d'amore e d'accordo

razšírjen widened, broadened; (povečan) enlarged; (napihnjen) distended, expanded; (površinsko) extended; (novica) spread, circulated, disseminated, diffused; rife

po vsem svetu razšírjen worldwide
daleč, široko, zelo razšírjen widespread, prevalent, rife
biti razšírjen med to be rife among

razuméti to understand; to comprehend, to get, to make out; to grasp, to apprehend, to take in

napačno razuméti to misunderstand, to mistake
ne razumem vas čisto I don't quite follow you
dobro se razumem z njim I get on well with him
tega ne razumem this is beyond me, this is beyond my comprehension, I cannot make head or tail of it
ali naj razumem, da...? am I to take it that...?
me razumeš? do you get me?
(že) razumem I see, I understand
razuméti! radio roger!
ne razumem se na konje I have no experience with horses
nisem mogel prav razuméti njegovega imena I could not catch his name
me razumeš?, si me razumel? do you understand me?, pogovorno got the idea?, pogovorno O.K.?
to se razume that's understood, of course!, I quite see!
slabo ste razumeli you have got hold of the wrong end of the stick
ne razumite me napačno don't get me wrong
to se samo po sebi razume that is a matter of course, that stands to reason, that goes without saying
on se razume na to he is clever at it, he is well versed in it, he is at home in it, he is well experienced (ali skilled) in it
naj me vrag vzame, če razumem! I'll eat my hat if I understand that!
z njim se ni možno razuméti there is no dealing with him
napačno me razumete you mistake me
ona hitro razumeva she is quick-witted
on počasi razumeva he is dull-witted
on ne razume šale he can't take a joke
dobro se razuméti na posle to know one's business
brez nadaljnjega se razume, da... it is an understood thing that...
dobro se razuméti s kom to stand well with someone
dobro se razumejo they get on well together, they get on (ali along) with one another, they are on good terms
ne razumejo se med seboj they are at odds (ali at variance)
ne razumejo se preveč they don't take to one another much
razuméti se kot pes in mačka (figurativno) to get on like cat and dog
dali smo jim razuméti we gave them to understand
dali so mi razuméti, da... I was given to understand that...
tega nisem prav nič razumel (figurativno) I could not make head or tail of it
da, razumel sem! aeronavtika roger!

razuméti comprender; entender; concibir

razumeti špansko comprender el español
napačno razumeti entender mal (ali a mala parte)
razumeti šalo entender de bromas, saber seguir una broma
razumete? ¿comprende usted?
dati razumeti dar a entender
ničesar ne razumeti o no entender nada de, (pojma ne imeti) no tener idea de
kaj razumete pod ...? ¿qué entiende usted por...?
kako razumete ta stavek? ¿cómo interpreta usted esta frase?
če sem prav razumel si he comprendido bien, si no estoy equivocado
razumeti se (med seboj) entenderse
razumeti se na entenderse en (ali de), ser experto en
dobro se razumeti s kom entenderse (bien) con alg, fam hacer buenas migas con alg
to se razume (eso) se comprende
to se samo po sebi razume eso se comprende por sí mismo, eso se sobreentiende, fam eso cae de su peso

razumévanje understanding; comprehension

dobro razumévanje med nama the good understanding between us
to presega moje razumévanje that passes my comprehension

razùmrijeti ràzumrēmo (ijek.), razùmrēti ràzumrēmo (ek.)
I. pomreti: Zrinjski su poslije 1671. razumrli
II. razumrijeti se
1. s smrtjo se ločiti: mi ćemo se razumrijeti naju bo ločila smrt
2. dočakati smrt: ja bih se volio razumrijeti ovdje s vama najraje bi videl, da bi tu med vami dočakal smrt
3. pomreti, izumreti: ako bi se koja zadruga razumrla da niko ne ostane, onda kuća pripada carevini

razvodje samostalnik
geografija (ozemlje med porečji) ▸ vízválasztó