polágati (-am) | položíti (-ím)
A) imperf., perf.
1. adagiare, appoggiare, deporre, posare, mettere:
položiti glavo posare il capo
polagati otroka v zibko adagiare il bambino nella culla
2. (dati, dajati na določeno mesto) posare, porre, fondare; stendere:
polagati cevi, kable posare tubi, cavi
polagati tlak pavimentare, selciare, lastricare
polagati temeljni kamen porre la prima pietra
polagati temelje gettare, porre le fondamenta
3. (dati, dajati živini krmo) dar da mangiare (alle bestie)
4. (leči jajce, jajčece) deporre (le uova)
5. (plačati, plačevati; dati, dajati) pagare; depositare:
položiti kavcijo pagare la cauzione
6. pog. (povzročiti, da mora kdo leči) costringere a letto:
pljučnica ga je položila za tri tedne la polmonite lo costrinse a letto per tre settimane
7. pren. dare un tono di; velare:
položiti grožnjo v glas dare un tono di minaccia alla voce, velare la voce di minaccia
8. (odložiti, tudi pren. )
položiti slušalko deporre la cornetta
položiti orožje deporre le armi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
star. pren. položiti izpit dare l'esame, superare l'esame, passare l'esame
pog. pren. polagati račun rendere conto, dare il rendiconto
pren. polagati upe v koga, na koga porre le speranze in qcn.
pren. veliko polagati na kaj tenere in gran conto qcs.
pren. polagati kaj na srce komu raccomandare caldamente qcs. a qcn.
igre polagati karte giocare a carte
pren. položiti vse karte mettere le carte in tavola
pren. položiti roko na koga mettere le mani addosso a qcn., picchiare qcn.
pren. položiti roko nase suicidarsi
pren. položiti roko na srce mettere la mano sul cuore, essere sincero
pren. položiti žensko possedere una donna
pren. položiti koga čez koleno bastonare qcn., sculacciare qcn.
polagati (napeljati)
inštalacije installare
navt. polagati na ogrodje invasare (nave)
polagati (komu) na usta imbeccare (qcn.)
B) položíti se (-ím se) perf. refl. (uleči se) stendersi, coricarsi
Zadetki iskanja
- poledenéti (-ím) perf.
1. ghiacciare, gelare
2. pren. (postati zelo mrzel) gelare:
roke so mu čisto poledenele ha le mani ghiacciate
3. pren. (začutiti grozo) sentirsi gelare - poléno (-a) n pezzo di legno, tondo; pren.
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote - polét vol moški spol , volée ženski spol ; élan moški spol ; figurativno entraînement moški spol , envol moški spol , envolée ženski spol , entrain moški spol , essor moški spol
polet fantazije envol de l'imagination
polet čez ocean vol transocéanique
polet brez vmesnega postanka vol sans escale
polet čez tečaj vol par le pôle
polet misli élévation ženski spol des idées
najvišja višina poleta plafond moški spol d'altitude
ogledovalni polet (vojaško) vol de reconnaissance
spustni polet vol plané, descente ženski spol planée
vesoljski polet vol spatial
višinski polet vol à haute altitude
v poletu au vol
v enem samem poletu d'une seule volée
dati čemu polet donner un essor à quelque chose, mettre quelque chose en train, activer quelque chose
imeti polet, biti v poletu avoir de l'élan, être plein d'entrain (ali de verve, d'énergie, de dynamisme), familiarno se sentir en forme
pripravljen za polet prêt à voler - poljubíti embrasser, baiser, donner un baiser
poljubiti se s'embrasser, popularno se sucer la pomme
poljubiti koga na čelo, lice, usta baiser (ali embrasser) quelqu'un sur le front, sur la joue, sur la bouche
poljubiti komu roko baiser la main de quelqu'un
če se vam poljubi si bon vous semble, si vous le jugez bon - poljúbiti (-im) | poljúbljati (-am)
A) perf., imperf. baciare, dare un bacio, dare baci:
poljubljam roko, gospa bacio la mano, signora
pren. veter poljublja krošnje dreves il vento accarezza le fronde degli alberi
B) poljúbiti se (-im se) | poljúbljati se (-am se) perf., imperf. refl. baciarsi, darsi un bacio, darsi baci
C) poljúbiti se (-im se) perf. refl. impers. (zljubiti se) volere, aver voglia:
prišel je, kadar se mu je poljubilo veniva quando voleva - polmésec croissant moški spol (de lune)
Rdeči polmesec le Croissant rouge - póln plein, rempli ; (zaseden) complet, bondé
poln idej riche en idées
polna luna pleine lune ženski spol
polna mera mesure ženski spol pleine (ali comble)
poln milosti plein de grâce
poln moči plein de vigueur, vigoureux
poln možnosti riche de possibilités
poln nevarnosti dangereux, périlleux
poln obraz visage plein (ali arrondi, replet), figure pleine (ali ronde)
polna obremenitev pleine charge ženski spol
poln do roba plein à ras bord
polna skodela écuelle ženski spol, écuellée ženski spol
polna zaposlitev plein emploi moški spol, occupation ženski spol totale
polno zaseden vlak train moški spol complet (ali bondé)
poln zavisti plein d'envie, envieux
polna žlica cuillerée ženski spol
nabito poln plein à craquer, plein comme un œuf, bondé
vse polno une grande quantité de, beaucoup de
do vrha poln ras, comble, à plein bord
na pol poln à moitié plein
pri polni zavesti en toute connaissance
s polno hitrostjo à toute vitesse
s polnimi jadri à pleines voiles
v polnem pomenu besede dans toute l'extension du mot, dans toute l'acception (ali la fome) du terme
s polno pravico de plein droit, à juste titre, à bon droit
s polnima (z obema) rokama à pieines mains
drevje je polno les arbres sont couverts (ali chargés) de fruits
dvorana je nabito polna la salle est comble (ali bondée, familiarno archicomble)
mera je polna (figurativno) la mesure est (à son) comble
biti v polnem razcvetu être en pleine floraison, être tout en fleur
biti v polnem razmahu battre son plein
biti pri polni zavesti avoir toute sa connaissance
biti polne ure sonner les heures
delati poln delovni čas travailler à plein temps
imeti polna usta (o čem) (figurativno) en avoir plein la bouche, faire le fanfaron, familiarno se faire mousser
imeti poln želodec avoir l'estomac plein, être rassasié
imeti polne žepe denarja avoir de l'argent plein les poches
imam polne roke dela j'ai du travail par dessus la tête, je suis surchargé de travail, j'ai beaucoup de besogne sur les bras
da bo mera polna pour comble - póln (-a -o) adj.
1. pieno, ripieno; (zvrhan) colmo; carico:
nabito poln gremito, pieno zeppo, strapieno, affollato
trg poln ljudi una piazza gremita di gente
poln načrtov, vtisov pieno di progetti, di impressioni
ceste polne blata strade fangose, piene di fango
polna puška fucile carico
poln okus gusto pieno, corposo
polni delovni čas orario a tempo pieno
polno (zasedeno)
vozilo vettura completa
obdobje, polno dogodkov periodo denso di avvenimenti
spis, poln pravopisnih napak un tema fiorito di errori di ortografia
poln slovničnih napak sgrammaticato
besede, polne groženj parole gravide di minaccia
pot, polna nevarnosti cammino irto di pericoli
poln črvov verminoso, pieno di vermi
poln domišljije fantasioso, pieno di fantasia
poln gnojnih mehurčkov pustoloso, pieno di pustole
poln krvi sanguigno, pieno di sangue
poln madežev chiazzato, pieno di chiazze, pieno di macchie
poln občudovanja ammirato, ammirativo, pieno di ammirazione
poln pomislekov scettico
poln skrbi affannoso
poln spoštovanja reverenziale, pieno di rispetto
poln upanja, zaupanja speranzoso, fiducioso, pieno di speranze, pieno di fiducia
polna zasedenost completo
mat. polni kot angolo giro
2. (ki predstavlja najvišjo stopnjo, cel) pieno; integrale:
polna pokojnina pensione piena, integrale
3. (popoln) pieno, completo; tutto:
voj. v polni bojni opremi in pieno assetto di guerra
v polnem številu tutti
napisati polni naslov scrivere l'indirizzo per intero
v polnem pomenu besede nel pieno senso della parola
v polni meri completamente, del tutto
4. pren. (ki ima na telesu precej mesa) pieno, pienotto, corpulento
5. pren. (poudarja pomen samostalnika)
poln kljun beccata
poln kozarec bicchiere (pieno)
polna usta boccata
polna vreča sacco, saccata, sacco pieno
poln predpasnik grembiule, grembialata
polno naročje bracciata
pren. biti v polnem cvetu let essere nel fiore degli anni
pog. imeti poln kufer koga, česa avere le tasche piene di qcn., di qcs.; essere stufo di qcs.
pohištvo iz polnega lesa mobili di legno massiccio
pren. živeti ob, pri polnih loncih vivere, nuotare nell'abbondanza
pren. vselej razpoloženi in vseh muh polni komedijanti gli eternamente spassosi commedianti, mai a corto di trovate
pren. biti poln samega sebe essere pieno di sé
pren. biti poln vina essere ubriaco (fradicio)
pren. imeti polno denarnico essere ricco (sfondato)
pren. imeti polno glavo skrbi avere un mucchio di preoccupazioni
pren. vulg. imeti takoj polne hlače farsela subito addosso
pren. delati s polno paro lavorare a pieno ritmo, a tutto vapore
pren. imeti polne roke dela avere un sacco di lavoro
pren. imeti zmeraj polno torbo novic essere sempre al corrente, informatissimo
govoriti s polnimi usti parlare con la bocca piena
pren. da je bila mera polna ... per colmo della disgrazia...
zakričati iz polnega grla gridare a squarciagola, con quanto fiato si ha in corpo
pluti s polnimi jadri k cilju navigare a gonfie vele verso la meta
zadihati s polnimi pljuči respirare a pieni polmoni
pren. imeti česa že polna ušesa essere stufo di ascoltare qcs.
polna črta linea piena, non interrotta
astr. polna luna luna piena, plenilunio
avt. voziti s polnim plinom andare a tutto gas
les. polni meter metro cubo
lit. polni stik rima
polni penzion pensione completa
bot. polni cvet fiore polipetalo
PREGOVORI:
česar polno je srce, o tem usta govore la lingua batte dove il dente duole - polníti (-im) imperf. ➞ napolniti riempire, colmare; caricare; imbottire; gastr. farcire:
polniti kozarce riempire i bicchieri
polniti puško, top caricare il fucile, il cannone
gastr. polniti paprike farcire, riempire i peperoni
pren. polniti glavo s predsodki empire la testa di pregiudizi
polniti ušesa s čenčami riempire, assordare le orecchie di pettegolezzi
polniti ampule, steklenice infialare, imbottigliare
pren. film, ki polni blagajne un film di cassetta
pren. polniti sode brez dna pestare l'acqua nel mortaio
novica, ki polni stolpce časopisov una notizia sensazionale, che riempie le pagine dei giornali, uno scoop
angl. izdelek, ki polni žepe trgovcem un prodotto che si vende bene, che va a ruba
elektr. polniti akumulator (ri)caricare la batteria, l'accumulatore - pólno adv.
1. pienamente, integralmente; in pieno
2. (veliko, mnogo; s pridevniško funkcijo v italijanščini) molto, tanto;
na cestah je polno ljudi per le strade c'è molta gente
pren. povsod ga je polno lo puoi trovare dappertutto, è come il prezzemolo
pog. ima jih polno za ušesi è un furbo di tre cotte
lov. zadeti žival v polno colpire l'animale in pieno - pólnoč minuit moški spol , (stran neba) nord moški spol , septentrion moški spol
pol ure po polnoči minuit et demi
proti polnoči vers (ali sur le) minuit
opolnoči à minuit, sur le coup de minuit - polómljen (-a -o) adj. rotto, spezzato, scassato, spaccato:
pren. biti ves polomljen essere disfatto dalla fatica; avere, sentirsi le ossa rotte
pren. govoriti v polomljeni italijanščini masticare male l'italiano; parlare un italiano stentato - polotok samostalnik
(ozek del kopnega) ▸ félszigetrt polotoka ▸ félsziget fokaobala polotoka ▸ félsziget partjaprebivalci polotoka ▸ félsziget lakosainotranjost polotoka ▸ félsziget belsejeosrčje polotoka ▸ félsziget közepegrški polotok ▸ görög félszigetležati na polotoku ▸ félszigeten fekszikživeti na polotoku ▸ félszigeten élČeprav je Atos polotok, je dostop možen le na en način: z ladjo. ▸ Annak ellenére, hogy az Athosz egy félsziget, csak egy módon közelíthető meg: hajóval.
Sopomenke: zemeljska ožina, ožina
Povezane iztočnice: Sinajski polotok, Skandinavski polotok, Antarktični polotok, Korejski polotok, Krimski polotok, Malajski polotok, Kalifornijski polotok, Pirenejski polotok, Peloponeški polotok, Indijski polotok, Iberski polotok, Iberijski polotok - polovíčen half; halfway
za polovíčno ceno at half the price
polovíčna nota glasba minim
le polovíčna resnica a halftruth
le polovíčno napraviti kaj to do something by halves - položáj position ženski spol , situation ženski spol , poste moški spol , posture ženski spol ; site moški spol , assiette ženski spol ; (stanje) état moški spol , condition ženski spol
zavzemati ugoden položaj v družbi être bien installé (dans l'échelle sociale)
dejanski položaj état de choses, état de cause (ali de fait)
finančni, gospodarski, politični, napet, svetovni, vojaški položaj situation financière, économique, politique, tirée, mondiale, militaire
izhodiščni položaj base ženski spol de départ
ključni položaj position clef, levier moški spol de commande
mednarodni položaj situation internationale
življenjski položaj situation (de la vie)
biti v dobrem položaju tenir le bon bout, être bien placé
biti gospodar položaja dominer la situation, être maître de la situation
biti v neprijetnem položaju être dans l'embarras, être dans de beaux (ali de mauvais, de vilains) draps
biti v slabem položaju être mal en point
biti v težavnem položaju être dans une situation (ali position) difficile (ali dans la gêne)
biti v ugodnem, neugodnem položaju être en bonne, mauvaise posture
izboljšati svoj položaj améliorer sa situation
pojasniti položaj expliquer la situation
postaviti se v položaj kake osebe se mettre à la place de quelqu'un
zavze(ma)ti lep, visok položaj occuper une belle situation (ali un poste élevé)
živeti ustrezno svojemu položaju soutenir son rang, vivre selon sa condition - položáj (-a) m
1. posizione, situazione:
navpičen, poševen položaj posizione eretta, inclinata
2. sito, situazione; ubicazione, posizione:
položaj stavbe sito, ubicazione dell'edificio
položaj besede v stavku posizione, collocazione della parola nella frase
3. (mesto pri obrambi, napadu, mesto za uresničitev kakega namena) posizione:
obstreljevati sovražnikove položaje bombardare le posizioni nemiche
4. (mesto v skupnosti) funzione, grado; posto (direttivo), posizione, carica:
imeti odgovoren, visok položaj avere una funzione di responsabilità, essere un alto funzionario; avere, occupare, (ri)coprire, rivestire, detenere una posizione di responsabilità, una carica di responsabilità, un'alta posizione, un'alta carica
pog. ljudje na položajih i pezzi grossi, i pezzi da novanta, gli alti papaveri
5. condizione, status:
položaj žensk la condizione femminile, della donna
monopolni položaj condizione di monopolio
6. ekst. situazione:
biti kos položaju essere all'altezza della situazione
7. lov. appostamento; voj. appostamento, posizione
8. astr. posizione:
položaj nebesnega telesa la posizione di un astro
navt. določiti položaj fare il punto
neudoben položaj giacitura scomoda; posizione scomoda
pren. ključni položaj posizione chiave
zaiti v težaven položaj ridursi a mal partito; mettersi, cacciarsi in una situazione difficile
položaj ploda (v maternici) posizione fetale, posizione del feto
voj. biti v položaju mirno stare sull'attenti - polzéti (-ím) imperf.
1. scivolare, sdrucciolare, scorrere, correre, rigare; (o plazu) franare:
solze ji polzijo po licih le lacrime le corrono per le guance, le rigano le guance
2.
polzeti iz rok, med prsti sgusciare, scivolare dalle mani, tra le dita
3. pren. (počasi minevati) trascinarsi - pólžev (-a -o) adj.
1. di, della lumaca, delle lumache:
polževe tipalnice le corna delle lumache
2. pren. lento - pomágati aider, assister, secourir, seconder, épauler, donner un coup d'épaule (ali de main) , servir, prêter son secours (ali son aide, son assistance) ; (zdravilo) remettre, soulager
pomagati komu aider quelqu'un, soulager (ali assister, seconder, secourir) quelqu'un, donner (ali prêter) la main à quelqu'un, donner un coup de main (ali d'épaule) à quelqu'un; tendre la perche (ali le bras, la main) à quelqu'un; épauler quelqu'un, prêter aide à quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
pomagati nesti aider à porter
pomagati komu pri delu aider quelqu'un dans ses travaux, assister quelqu'un dans son travail
pomagati komu (zopet) na noge (figurativno) remettre quelqu'un à flot, remettre quelqu'un sur pied, mettre quelqu'un sur la voie
pomagati komu iz stiske in zadrege (figurativno) tendre la perche à quelqu'un, tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire)
pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras
pomagati si s čim s'aider de quelque chose
pomagati si medsebojno se prêter secours l'un à l'autre, s'aider mutuellement, se prêter mutuellement assistance (dans l'épreuve), s'entraider
pomagati si s slovarjem s'aider du dictionnaire
znati si pomagati se tirer d'affaire, figurativno savoir nager, (v stiski) savoir se débrouiller
ne znati si več pomagati ne plus savoir que faire (ali comment s'en sortir, à quel saint se vouer)
kaj pomaga? à quoi bon?, à quoi cela sert-il?
nič več se ne da pomagati il n'y a plus rien à faire
temu se da pomagati il y a remède à cela
tu ne morem nič pomagati je n'y peux rien (faire)
tu se ne da nič več pomagati il n'y a plus moyen d'y remédier, c'est sans secours