Franja

uslúga service; favour; kindness; good turn

biti komu na uslúgo to be at someone's service
na uslúgo sem vam I am at your service
popolnoma sem vam na uslúgo I am wholly at your service
vas smem prositi za (neko) uslúgo? may I ask a favour of you?
imam prošnjo za posebno uslúgo I have a special favour to ask
izkazati, napraviti, storiti uslúgo to do (ali to render, to bestow) a favour (ali a service)
mi hočete napraviti uslúgo? will you do me a service?
napraviti dobro (slabo) uslúgo komu to do someone a good (a bad) turn
ponuditi svojo uslúgo to offer (ali to tender) one's services
povrniti uslúgo to repay (ali to pay back) a good turn, to return a favour
koristiti uslúge to utilize services
uslúga za uslúgo one good turn deserves another
veseli me, da sem vam lahkó na uslúgo (ob tej priliki) I am glad to be of service to you (on this occasion)

uso moški spol raba, (u)poraba; navada; moda; obraba

a(l) uso po modi
al uso español po španskem načinu
cosa de mi uso predmet moje osebne porabe
ser de uso rabiti se, v rabi biti
estar en buen uso biti dobro ohranjen, biti malo obrabljen ali ponošen
el uso hace maestro vaja naredi mojstra
tener uso uporaben biti
usos comerciales trgovske uzance

usposóbljen qualified

dobro usposóbljen well qualified
on je usposóbljen za to mesto he is qualified for this post

utemeljén justifié, motivé, fondé

dobro utemeljen bien motivé (ali fondé)

utemeljèn founded; grounded

moja bojazen je utemeljèna my fears are well grounded (ali rest on good grounds)
dobro utemeljèn ugovor a sound objection

utemeljèn fundado; justificado; motivado

utemeljen dvom duda f justificada
utemeljeno upanje esperanza f fundada
dobro utemeljen bien motivado

utilisable [-lizabl] adjectif uporabljiv, uporaben

moyen masculin utilisable dobro sredstvo

ūtor (stlat. oitor, oetor, inf. pr. oetier), ūtī, ūsus sum

1. kaj rabiti, porabiti (porabljati), uporabiti (uporabljati), poslužiti (posluževati) se česa, izkoristiti (izkoriščati) kaj, opreti (opirati) se na kaj; abs.: Pl., Ter., Ca., Varr., Q. idr., et quaerere et uti H., divitiae (sc. expetuntur), ut utare Ci. za porabo, negavit se uti Ci. odklonil je, non uterer Ci. odklonil bi, quemadmodum in tribunis consulari potestate usi sunt L. kakor so običajno ravnali pri volitvah tribunov … ; kot jur. t.t. uti frui Icti. imeti (po)rabo in užitek, rabiti in uživati; kot med. glag. pravilno z abl. = „koristiti si s čim“ = izkoriščati, uporabljati kaj, ravnati s čim: Pl., Ter., Ph., Col. idr., pecuniā L., bene armis, optime equis uti C., pugnis et calcibus Ci., dextro oculo non neque bene uti N. na desno oko ne videti enako dobro, veste Medicā uti N. nositi medijsko obleko, ipsa suā Dido concidit usa manu O., uti aere pro nummo C., Siciliā ad omnes res Ci., aliquo in servilia eius artis ministeria L.; metaf.: uti domo Ci. stanovati v hiši, (pre)bivati v hiši, oratione Ci. govoriti, minoribus verbis O. manj ponosno govoriti, temporibus sapienter N. vdati se v (časovne) razmere, podrediti se položaju, ukloniti se razmeram, ravnati času (razmeram) primerno, suo largius S. zapraviti (zapravljati), (po)tratiti svoje imetje, lege male Ci. zlorabiti (zlorabljati), exemplo Ci. navesti (navajati), dati (dajati), pace mirovati: C. ali sprejeti mir: L.; z abstr.: Pl., Ter., Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., L., V. idr., consiliis N. ravnati se po … , clementiā, more crudelitatis N. ali acerbitate Ci., arrogantiā C. prizanesljivo (kruto, hudo, oblastno) ravnati ali postopati, biti prizanesljiv (krut, hud, oblasten); podobno: benignitate, studio in proeliis C., celeritate Ci.; uti aetatis vacatione N., instituto eodem N. (na)vajen biti (česa), criminatione in aliquem Ci.; z dvojnim abl.: aliquo auctore Ci. opirati se na koga kot … , quibus (sc. turribus) … propugnaculis adversus latrones utuntur L. za branišče (kraj za obrambo), imperatore vel milite me utimini S.; z acc. quantitatis (poleg abl.): ut hoc utimur maxime more … multum Pl., nil circuitione usus es Ter., ne filius quidem quidquam utitur (sc. hortis suis) Ci. ep.; predklas. in vulg. z acc.: Ca. ap. Gell., Naev. Ap. Non., Varr. idr., uteris, ut voles, operam meam Pl., ferrum uteretur Aur., alicui scyphos utendos dare Pl. za (u)porabo posoditi, dati na uporabo, utenda vasa rogare Pl. izposoditi si za (upo)rabo, beneficium, quod datum utendum (na up) est Pl.; z dvojnim acc.: aliquem uti placidum et clementem Pl.; klas. le v gerundivni obl.: quod utendum acceperis Ci. v uporabo, huic omnia utenda ac possidenda tradiderat Ci. v uporabo in posest; pesn.: multa rogant utenda dari O.

2. occ. (po)rabiti, uporabiti (uporabljati) =
a) uži(va)ti, zauži(va)ti: Cels. idr., cibo N., lacte et herbis O., ut pecus uti (sc. aquā) possit Varr. piti, sibi penum aliud ornet, si quidem sese uti volet Pl. če noče stradati, mulieribus Lamp. spolno (meseno) rabiti, spolno občevati.
b) živeti ob čem, od česa, preživljati se s čim: huic dederis, unde utatur Ter., habere quī utar Ci.
c) imeti, imeti v lasti (posesti, oblasti), posedovati (habere poudarja objektivno, uti subjektivno stran pojma „imeti“): Pl., Ter., H., Plin. iun. idr., patre diligenti N., Phalerico portu non magno utebantur N., omnibus optimis rebus usus est N. je bil preskrbljen z vsemi dobrinami, intimā familiaritate alicuius (s kom) uti N., re frumentariā uti angustā C. imeti malo živeža, uti adversis ventis Ci. ep., proeliis secundis Ci. srečno se bojevati, srečo imeti v bojih (vojni), valetudine non bonā C. ne biti trdnega zdravja, biti šibkega zdravja, optimā valetudine C. biti pri prav dobrem zdravju, prav zdrav biti, tantā prosperitate usus est valetudinis N. bil je pri tako ugodnem (dobrem) zdravju, bil je tako ugodnega (dobrega) zdravja, duro initio usus est adulescentiae N., honore Ci. opravljati častno službo; z dvojnim abl.: hoc Sosylo Hannibal litterarum Graecarum usus est doctore N. Sozila je imel za učitelja, iis melioribus civibus uteremur Ci. v njih bi imeli boljše državljane, bili bi nam boljši državljani, quibus amicis esset usurus N. ki bi jih imel za prijatelje, ki bi mu bili prijatelji, placido te (= Neptuno) et clementi usus sum in alto Pl., administris ad ea sacrificia druidibus utuntur C.
d) potrebovati, treba biti komu česa: ambitione nihil uterer Ci., eā nihil hoc loco utimur Ci. tukaj ne potrebujemo, tukaj ne govorimo o …

3. metaf. s kom občevati, družiti se, drugovati, prijateljevati: Pl. idr., aliquo uti valde familiariter Ci. ep., N. ali familiarissime Ci. ali intime N. prav prijateljsko občevati s kom, biti s kom v prav prijateljskih odnosih, Trebonio multos annos utor Ci. ep., multum aliquo, plurimum aliquā Ci., scis, quo pacto deceat maioribus uti H.; z dvojnim abl.: aliquo uti amico N.; v enakem pomenu predklas. tudi za acc.: Luc. ap. Non., vicinas … quam minimum utatur (sc. vilica) Ca., puerum Varr. — Od tod adj. pt. pr. ūtēns -entis rabeč, uporabljajoč = potrebujoč: utentior sane sit, honestior vero quomodo? Ci. izda pač lahko več.

Opomba: Star. inf. pr. utier: Pl., Ter., Acc. Od act. soobl. ūtō -ere najdemo imp. utito: Cat. in pr. pass. utitur Nov. ap. Gell.

ūvidus 3 (iz *ougu̯idus : ūvēre; indoev. kor. *ūgu̯ē- biti moker, mokriti; prim. skr. ukśati [on] škropi, ukṣán- bik, got. aùhsa = stvnem. ohso = nem. Ochse, gr. ὑγρός vlažen, lat. ūmeō, ūdus, ūvor)

1. moker, vlažen (naspr. āridus): Pl., Varr. ap. Non. idr., vestimenta H., locus aspergine uvidus desilientis aquae O., rura uvida aquis O. ali uvida terra Col. ali uvidum Tibur H. dobro napojen (-a, -o), Menalcas V. od rose moker, (p)orošen, Iuppiter uvidus austris V. ob jugu dežeči, gemma palmitis O. lepek, lepljiv, poma uvidiora Tert. sočnejše; pren.: verba Gell. vodene, puhle.

2. occ. opit, napit, napojen, pijan, vinjen, od vina navdušen: Bacchus H., (sc. haec) dicimus integro sicci mane die, dicimus uvidi H.

uvrstítev (-tve) f inserimento; aggiunta; piazzamento; qualifica; convocazione:
uvrstitev pesmi v zbirko l'inserimento della poesia nella raccolta
uvrstitev izdelka v najboljši razred piazzamento del prodotto tra quelli di qualità superiore
šport. uvrstitev v reprezentanco convocazione nella nazionale
doseči dobro uvrstitev na prvenstvu conseguire un buon piazzamento nel campionato

vága (-e) f

1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia

2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo

valable [valabl] adjectif veljaven; dober; sprejemljiv, verjeten, dopusten; tehten; pravno obvezen

sans motif valable brez tehtnega, utemeljenega razloga
excuse féminin valable tahtno opravičilo
œuvre féminin; écrivain valable dobro (vredno) delo, dober pisatelj
cette pièce n'est plus valable ta kovanec ni več v veljavi
valable pour une semaine veljaven teden dni
cet alibi n'est pas valable ta alibi ni verjeten
passeport masculin valable veljaven potni list

valētūdō (valītūdō) -inis, f (valēre)

1. zdravstveno stanje, (telesno) počutje: H., Lucr., Plin. idr., quācumque valetudine esset Ci., ad incertos motus valetudinis accedit sceleris consensio Ci., medicus regere valetudines principis solitus T. izmenjujoče se cesarjevo zdravstveno stanje (počutje); z raznimi določili: bona valetudo Ci., adversa L., Cels., Iust., erat tenui valetudine Ci. šibkega zdravja, animi mala valetudo Ci. duševna bolezen, valetudine non bonā ali minus commodā uti C., infirma atque aegrā valetudine uti Ci. biti slab in bolan, imbecillitas, infirmitas valetudinis Ci., prosperitate valetudinis uti N. uživati dobro zdravje, biti deležen dobrega zdravja, biti zdrav.

2. occ. (kot vox media)
a) zdravje: Pl., Col., Plin. idr., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione Ci., cui valetudo contingat abunde H., valetudini parere, dare operam Ci., valetudinem amittere Ci. ep., firmare T.
b) bolezen, nebogljenost, oslabelost, slabo počutje: Plin., Plin. iun., Q., Iust. idr., oculorum Ci. ep., nervorum Suet., valetudine premi N., affectus valetudine filius C. bolan, autumnus exercitum valetudine temptaverat C., excusare valetudinem L. ali excusatione valetudinis uti Ci. izgovarjati se z zdravjem, izgovarjati se na zdravje, ob subitam valetudinem L.

3. metaf. (o govoru) zdravost, Zdravje: Ci. (Brut. 64). — Pooseb. Valētūdō Valetúda, Zdravica, boginja zdravja: M.

valeur [valœr] féminin vrednost, veljava; cena; valuta, vrednostni papir; pomembnost, važnost

de valeur velike vrednosti
sans valeur brez vrednosti
objet masculin de valeur dragocenost
de faible valeur majhne vrednosti
la valeur de približna količina, približno
d'une valeur de 100 francs v vrednosti 100 frankov
valeurs pluriel morales morala
colis masculin en valeur déclarée vrednostni paket
valeur d'achat, d'acquisition nabavna vrednost
valeur alimentaire, nutritionnelle hranilna vrednost
valeur faciale, nominale imenska, nominalna vrednost
valeur marchande tržna vrednost, cena
valeurs pluriel mobilières (commerce) efekti
valeur-or du franc zlata vrednost franka
valeur totale skupna, celotna vrednost
valeur vénale prodajna vrednost, cena
mise féminin en valeur uveljavitev; obdelava, obdelovanje, kultivacija
attacher de la valeur à quelque chose pripisovati vrednost nečemu
n'accorder aucune valeur à quelque chose česa ne ceniti
augmenter de valeur narasti v vrednosti, ceni
doubler de valeur podvojiti vrednost
estimer à sa juste valeur pravilno oceniti, ovrednotiti
donner de la valeur do veljave spraviti, poudariti
mettre en valeur uveljaviti
mettre en valeur un capital napraviti kapital donosen, dobro naložiti kapital

value¹ [vǽlju:] samostalnik
vrednost; korist; cena, vrednost; kupna moč; protivrednost; znesek; valuta
figurativno pomembnost, važnost, pomen, teža, vrednost

at value po dnevnem tečaju
value in account vrednost po računu
value in cash gotovina
out of value (slikarstvo) presvetel ali pretemen
to the value of v znesku, do zneska od
value date datum vknjižbe
added value dodana, novo ustvarjena vrednost
caloric value kalorična vrednost
commercial value komercialna vrednost
exchange value, value in exchange zamenjalna vrednost, protivrednost
face value nominalna vrednost
the precise value of a word precizen pomen besede
range of values območje vrednosti
surplus value višek (presežek) vrednosti
surrender value (zavarovalništvo) povratna kupna vrednost
use value, value in use uporabna vrednost
sample of no value vzorec brez vrednosti
for value received (na potrdilu) "prejel znesek"
to get full value out of izvleči polno vrednost iz
to get good value for one's money dobro (ugodno) kupiti, napraviti dobro kupčijo
to set a great value upon zelo ceniti
he sets no value upon my advice on ne da nič na moj nasvet
to set too much value upon pripisovati preveliko vrednost (ceno) (čemu)

vāsātus 3 (vās) veliko spolovilo imajoč: bene Lamp. dobro „opremljen“, „kurčat“.

védeti to know; to be aware (of); to realize

zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vena ženski spol žila, vena

vena de agua vodna žila
vena de poeta, vena poética pesniška žila
con venas žilast (marmor)
en vena de charlar razpoložen za kramljanje
estar en (ali de) vena biti pesniško razvnet, biti dobro razpoložen; imeti srečo
tiene vena de loco (fig) (on) je prismojen

vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

2. occ.
a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

3. metaf.
a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.