Franja

ūvidus 3 (iz *ougu̯idus : ūvēre; indoev. kor. *ūgu̯ē- biti moker, mokriti; prim. skr. ukśati [on] škropi, ukṣán- bik, got. aùhsa = stvnem. ohso = nem. Ochse, gr. ὑγρός vlažen, lat. ūmeō, ūdus, ūvor)

1. moker, vlažen (naspr. āridus): Pl., Varr. ap. Non. idr., vestimenta H., locus aspergine uvidus desilientis aquae O., rura uvida aquis O. ali uvida terra Col. ali uvidum Tibur H. dobro napojen (-a, -o), Menalcas V. od rose moker, (p)orošen, Iuppiter uvidus austris V. ob jugu dežeči, gemma palmitis O. lepek, lepljiv, poma uvidiora Tert. sočnejše; pren.: verba Gell. vodene, puhle.

2. occ. opit, napit, napojen, pijan, vinjen, od vina navdušen: Bacchus H., (sc. haec) dicimus integro sicci mane die, dicimus uvidi H.

uvrstítev (-tve) f inserimento; aggiunta; piazzamento; qualifica; convocazione:
uvrstitev pesmi v zbirko l'inserimento della poesia nella raccolta
uvrstitev izdelka v najboljši razred piazzamento del prodotto tra quelli di qualità superiore
šport. uvrstitev v reprezentanco convocazione nella nazionale
doseči dobro uvrstitev na prvenstvu conseguire un buon piazzamento nel campionato

vága (-e) f

1. pog. (tehtnica) bilancia, pesa:
skodelica vage il piatto della bilancia

2. pog. peso:
živa vaga peso vivo
dati dobro, slabo vago dare un buon peso, un peso scarso

3. nareč. agr. (prečka) bilancino da tiro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. za vse naj bo ista mera in vaga un metro e una misura uguali per tutti
pog. kupovati, prodajati na vago acquistare, vendere a peso
pren. biti na vagi (položaj, funkcija) essere incerto, in pericolo (posizione, carica)
nareč. vodnjak na vago pozzo con mazzacavallo

valable [valabl] adjectif veljaven; dober; sprejemljiv, verjeten, dopusten; tehten; pravno obvezen

sans motif valable brez tehtnega, utemeljenega razloga
excuse féminin valable tahtno opravičilo
œuvre féminin; écrivain valable dobro (vredno) delo, dober pisatelj
cette pièce n'est plus valable ta kovanec ni več v veljavi
valable pour une semaine veljaven teden dni
cet alibi n'est pas valable ta alibi ni verjeten
passeport masculin valable veljaven potni list

valētūdō (valītūdō) -inis, f (valēre)

1. zdravstveno stanje, (telesno) počutje: H., Lucr., Plin. idr., quācumque valetudine esset Ci., ad incertos motus valetudinis accedit sceleris consensio Ci., medicus regere valetudines principis solitus T. izmenjujoče se cesarjevo zdravstveno stanje (počutje); z raznimi določili: bona valetudo Ci., adversa L., Cels., Iust., erat tenui valetudine Ci. šibkega zdravja, animi mala valetudo Ci. duševna bolezen, valetudine non bonā ali minus commodā uti C., infirma atque aegrā valetudine uti Ci. biti slab in bolan, imbecillitas, infirmitas valetudinis Ci., prosperitate valetudinis uti N. uživati dobro zdravje, biti deležen dobrega zdravja, biti zdrav.

2. occ. (kot vox media)
a) zdravje: Pl., Col., Plin. idr., valetudo sustentatur notitiā sui corporis et observatione Ci., cui valetudo contingat abunde H., valetudini parere, dare operam Ci., valetudinem amittere Ci. ep., firmare T.
b) bolezen, nebogljenost, oslabelost, slabo počutje: Plin., Plin. iun., Q., Iust. idr., oculorum Ci. ep., nervorum Suet., valetudine premi N., affectus valetudine filius C. bolan, autumnus exercitum valetudine temptaverat C., excusare valetudinem L. ali excusatione valetudinis uti Ci. izgovarjati se z zdravjem, izgovarjati se na zdravje, ob subitam valetudinem L.

3. metaf. (o govoru) zdravost, Zdravje: Ci. (Brut. 64). — Pooseb. Valētūdō Valetúda, Zdravica, boginja zdravja: M.

valeur [valœr] féminin vrednost, veljava; cena; valuta, vrednostni papir; pomembnost, važnost

de valeur velike vrednosti
sans valeur brez vrednosti
objet masculin de valeur dragocenost
de faible valeur majhne vrednosti
la valeur de približna količina, približno
d'une valeur de 100 francs v vrednosti 100 frankov
valeurs pluriel morales morala
colis masculin en valeur déclarée vrednostni paket
valeur d'achat, d'acquisition nabavna vrednost
valeur alimentaire, nutritionnelle hranilna vrednost
valeur faciale, nominale imenska, nominalna vrednost
valeur marchande tržna vrednost, cena
valeurs pluriel mobilières (commerce) efekti
valeur-or du franc zlata vrednost franka
valeur totale skupna, celotna vrednost
valeur vénale prodajna vrednost, cena
mise féminin en valeur uveljavitev; obdelava, obdelovanje, kultivacija
attacher de la valeur à quelque chose pripisovati vrednost nečemu
n'accorder aucune valeur à quelque chose česa ne ceniti
augmenter de valeur narasti v vrednosti, ceni
doubler de valeur podvojiti vrednost
estimer à sa juste valeur pravilno oceniti, ovrednotiti
donner de la valeur do veljave spraviti, poudariti
mettre en valeur uveljaviti
mettre en valeur un capital napraviti kapital donosen, dobro naložiti kapital

value¹ [vǽlju:] samostalnik
vrednost; korist; cena, vrednost; kupna moč; protivrednost; znesek; valuta
figurativno pomembnost, važnost, pomen, teža, vrednost

at value po dnevnem tečaju
value in account vrednost po računu
value in cash gotovina
out of value (slikarstvo) presvetel ali pretemen
to the value of v znesku, do zneska od
value date datum vknjižbe
added value dodana, novo ustvarjena vrednost
caloric value kalorična vrednost
commercial value komercialna vrednost
exchange value, value in exchange zamenjalna vrednost, protivrednost
face value nominalna vrednost
the precise value of a word precizen pomen besede
range of values območje vrednosti
surplus value višek (presežek) vrednosti
surrender value (zavarovalništvo) povratna kupna vrednost
use value, value in use uporabna vrednost
sample of no value vzorec brez vrednosti
for value received (na potrdilu) "prejel znesek"
to get full value out of izvleči polno vrednost iz
to get good value for one's money dobro (ugodno) kupiti, napraviti dobro kupčijo
to set a great value upon zelo ceniti
he sets no value upon my advice on ne da nič na moj nasvet
to set too much value upon pripisovati preveliko vrednost (ceno) (čemu)

vāsātus 3 (vās) veliko spolovilo imajoč: bene Lamp. dobro „opremljen“, „kurčat“.

védeti to know; to be aware (of); to realize

zanesljivo védeti to be positive about
védeti za kaj to be in the know, to be aware (of something), to be cognizant (of something)
dobro vedoč za kaj fully cognizant of something
vem za nekoga, ki... I know of someone who...
kolikor vem as far as I know, for aught I know (of)
ne da bi jaz vedel (= kolikor mi je znano ne) not that I know
pa še kako dobro to vem! don't I know it!
bojim se, da zdaj nič več ne vem (kot prej) I fear I am none the wiser
on dobro ve, kaj se je zgodilo he well knows (ali he is well aware of) what happened
ne védeti za kaj to be ignorant of something
rad bi vedel I should like to know, I wonder (ali, če whether, if)
ko bi bil (jaz) vedel! if only I had known!
védeti o čem to be well aware (ali arhaično apprised) of something
nihče ne ve, kaj se utegne zgoditi there is no knowing what may happen
védeti, kaj hočemo (= ne omahovati) to know one's own mind
kako, da jaz ne bi tega vedel! don't I know it!
to sam le predobro vem (= komu to pripovedujete?) you are telling me!
influenca, defterija in ne vem, kaj še vse influenza, diphtheria, and goodness knows what else
védeti najnovejše (o) to be well up (in), to be au courant (ali up-to-date) with
človek nikoli ne ve (= nikoli ne veš) you never know, you never can tell
kako naj vem, kam je šel how should I know where he went
ali še veš? do you remember?
ne vem ne kod ne kam I don't know which way to turn

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vena ženski spol žila, vena

vena de agua vodna žila
vena de poeta, vena poética pesniška žila
con venas žilast (marmor)
en vena de charlar razpoložen za kramljanje
estar en (ali de) vena biti pesniško razvnet, biti dobro razpoložen; imeti srečo
tiene vena de loco (fig) (on) je prismojen

vēn-dō -ere -didī -ditum (iz vēnum dō; prim. *vēnus)

1. naprodaj (na prodaj, v prodajo) dati (dajati), proda(ja)ti: Amm., Ambr., Lact. idr., iuravisti te illam nulli venditurum Pl., vendendi potestas Ci., arbitrium salis vendendi L. pravica prodaje soli; z abl. pretii: Pl., Varr., Mart., Ambr., Amm., Icti. idr., haec omnia signa Praxiteli Myronis Polycliti HS sex milibus et D Verri vendita Ci., rem pecuniā grandi, parvo pretio Ci., quam plurimo Ci. kar najdražje; z gen. pretii: Varr. idr., vendo meum (sc. frumentum) non pluris quam ceteri Ci., dicit, quanti vendiderit Ci.; z adv.: recte Ci. dobro = drago, male Ci. slabo = poceni, quam optime Ci. kar najdražje; od tod subst. vēnditum -ī, n prodaja: constat negotiatio empto et vendito Sen. ph. sestoji iz nakupa in prodaje; toda: ex empto aut vendito Ci. poleg nakupa in prodaje.

2. occ.
a) na dražbi proda(ja)ti, dražíti, dati (dajati) na dražbo, izklicati (izklicevati, izklicavati): bona civium, praedam suam Ci., ut praeconibus Latine vendendi ius esset L.
b) na dražbi dati (dajati) v zakup: decumas, praedia Ci.

3. metaf.
a) proda(ja)ti, spraviti (spravljati) v promet: si versus concinnior unus et alter, iniuste totum ducit venditque poëma H.
b) nepošteno, za podkupnino (proti odkupnini) proda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati): deos patrios Ci., auro patriam V., suffragia Iuv., se regi Ci., sua funera Iuv. svoje življenje prodati (dati) za bojne igre, verba reis Mart. za denar zagovarjati zatožence.
c) javno hvaliti, priporočati: Ligarianam Ci., causidicum Iuv.

Opomba: Pass. se klas. rabi le v obl. pf. in v gerundivu vendendus; vse druge pass. obl. se nadomeščajo z glag. vēn-eō -īre.

vendre* [vɑ̃drə] verbe transitif proda(ja)ti

à vendre na prodaj
vendre cher, pas cher, à crédit, au comptant, à perte, avec profit prodati drago, poceni, na up, za gotovino, z izgubo, z dobičkom
vendre en gros et au détail, au rabais, en réclame, en solde prodajati na debelo in na drobno, s popustom, za reklamno ceno, razprodajati
vendre à tout prix, au prix coûtant, (à) bon marché prodati za vsako ceno, za lastno ceno, poceni
vendre aux enchères prodati na dražbi
vendre à la ferraille prodati za staro železo
vendre à l'étranger audessous du prix national prodajali v tujini ceneje kot doma
vendre sa conscience prodati se, odreči se poštenju
vendre ses père et mère lastne starše prodati, biti brez vesti
vendre la peau de l'ours (figuré) razpolagati s stvarjo, ki je še nimamo
vendre quelqu'un izdati koga
vendre la mèche izdati skrivnost
vendre chèrement sa vie; sa peau umreti po srditem boju, odporu
se vendre proda(ja)ti se
ça se vend comme des petits pains to gre zelo dobro v prodajo, to gre za méd
se vendre à l'occupant prodati se okupatorju

venir* [vənir] verbe intransitif priti, prihajati; segati do

ne pas venir ne priti, izostati
venir en courant priteči
venir en voiture pripeljati se
venir voir quelqu'un obiskati koga
faire venir le médecin poklicati zdravnika
faire venir quelque chose naročiti si kaj
venir chercher quelque chose, quelqu'un priti po kaj, po koga
l'année qui vient prihodnje leto
les générations à venir bodoče generacije
il vient d'arriver pravkar je dospel
vient de paraître pravkar izšlo
s'il venait à pleuvoir če bi slučajno deževalo
il me vient à l'épaule on mi sega do rame
venir à bout de uspeti, triumfirati nad
venir à son but doseči svoj cilj
venir à bien posrečiti se, uspeti, dobro se končati
en venir aux mains spopasti se, spoprijeti se, stepsti se
en venir à bout de quelqu'un hitro opraviti s kom
venir à point ravno prav priti
en venir là odločiti se za to
en venir à la force uporabiti silo
venir au monde; au jour priti na svet, zagledati luč sveta, roditi se
venir à l'esprit; à l'idée priti na misel
venir à rien propasti, propadati
en venir à priti do
ou en voulez-vous venir? na kaj merite? kaj pravzaprav hočete (reči)?
laisser venir čakati, ne da bi se mudilo kaj ukreniti
voir venir čakati, preden kaj ukrenemo; uganiti namere
ne faire qu'aller et venir neprestano hoditi sem in tja; odpotovati pogosto za krajši čas
se faire bien venir (de) pridobiti si naklonjenost, priljubiti se (pri)

venta ženski spol prodaja; točilnica, vinotoč, gostišče, gostilna

venta forzosa, venta forzada prisilna prodaja
venta pública, venta judicial javna, sodna dražba
venta total razprodaja
venta a plazos prodaja na obroke
venta en comisión komisijska prodaja
venta por mayor y por menor prodaja na debelo in na drobno
precio de venta prodajna cena
de venta fácil lahko prodajen
de venta difícil, de poca venta težko prodajen
estar a la venta biti naprodaj
estar de venta biti namenjen za prodajo
no hallarse ya a la venta ne biti več v zalogi
puesto en venta naprodaj
tener (ali ser de) buena venta dobro v prodajo iti
cifra (ali conjunto, suma) de ventas (trg) promet, prodaja

venu, e [vənü] adjectif, participe passéod venir; dospel

bien venu uspel, posrečen, dobro izveden; ki prav pride; dobrodošel
mal venu neuspel, ponesrečen, spodletel; nedobrodošel; masculin prišlec
le premier venu kdorsibodi, kdor koli, prvi prišlec
nouveau venu novodošlec; novodošel
tu es mal venu à protester ti res nisi poklican za protestiranje

Verdienst², das, (-/e/s, -e) zasluga; sich Verdienste erwerben biti zaslužen (um za) ; sich als/zum Verdienst anrechnen šteti si v dobro; nach Verdienst po zasluženju

verginità f

1. devištvo, deviškost:
voto di verginità relig. zaobljuba večnega devištva

2. pren. nedotaknjenost, neomadeževanost, poštenost:
rifarsi una verginità povrniti si ugled, spoštovanje, dobro ime

Vergnügen, das, zabava; zadovoljstvo; kratkočasje; (Freude) veselje; aus reinem Vergnügen iz čistega veselja; kein reines Vergnügen nobeno veselje; ein teures Vergnügen drag špas; sich ein Vergnügen machen aus zabavati se z/nad; aus Vergnügen za zabavo; Vergnügen finden an zabavati se nad, veseliti se (česa); mit Vergnügen z veseljem; viel Vergnügen! dobro zabavo!; es war mir ein Vergnügen veselilo me je ...; mit wem habe ich das Vergnügen? s kom imam čast?

verižna srajca stalna zveza
nekdaj (vojaško zaščitno oblačilo) ▸ láncing
Verižna srajca je dobro varovala proti udarcem s širokimi sabljami, ne bi pa zdržala vboda z nožem. ▸ A láncing jól védte a széles szablyák ütései elől, de a késszúrást nem fogta volna fel.
Sopomenke: verižni oklep