Franja

efficāx -ācis (efficere) učinkovit, delujoč, vpliven, izdaten, uspešen, dober za kaj: efficaci do manus scientiae H. čarovništvu, in quibus peragendis continuatio ipsa efficacissima esset L., efficaces preces Cu., T., tudi preces ad muliebre ingenium efficaces L. ki vplivajo na … , efficax Hercules H. bogat slavnih del, junak, herba efficax adversus serpentium venena Plin., frutex efficacissimus contra sagittarum ictus Plin.; pesn. z inf.: onyx amara eluere efficax H. ki more … ; adv. efficāciter, komp. efficācius: L., Sen. rh., Plin., Q., T., superl. efficācissimē: Sen. ph., Plin. iun.

effigie [efiži] féminin podoba; podoba glave ali obraza na kovancu, na medalji

pendre, brûler quelqu'un en effigie javno obesiti, sežgati sliko kake osebe ali lutko, ki ga predstavlja, v znak sovraštva do njega

effundō, starejše ecfundō, -ere -fūdī -fūsum

I.

1. izli(va)ti: hoc vinum cito in barathrum effundere Pl., fons bitumen effundit Cu. iz potoka teče, effundere sanguinem Ci., Cu., Aug. preli(va)ti, lacrimas Lucr., Cu., solze točiti, od tod: procella nivem, imbrem effundit Cu.; occ. (o sipkih stvareh) izsuti, izsipati: Petr., Icti., anulos L. iztresati, nummorum saccos H. (iz)prazniti, autumnus effundit fruges H. obrodi obilen sad, prim.: segetes effundunt fruges Ci., haec aetas hanc copiam effudit Ci., terra in herbas effunditur Plin.; med. izli(va)ti se, razli(va)ti se, uli(va)ti se: grando effusa V., imber effusus V., effusus nimbus L., effusa tempestas V., procella Cu., aquae effusae V. deroče vode, Tiberis super ripas effusus L., mare numquam effunditur Ci. se nikdar ne izlije (v druga vodovja), telorum vis effusa est in eos L. obilna kopja so padala, so se usula; se in oceanum effundere Plin.

2. pren.
a) (o ljudski množici): poslati, gnati iz … ; med. in refl. valiti se, vrveti, planiti, zagnati se, hiteti, kreniti iz … : effundere auxilium castris (abl.) V., currus in hostes Cu. spustiti, omnem equitatum certaminis studium effundit L. žene v boj, impetum in hostem effundere L. vreči, zagnati se na … , Teucros effundat in aequum V. naj žene v ravnino; refl. in med.: omnis sese multitudo effudit C., volgum effusum oppido caedere S., quadrigae faucibus se effundunt V., effusi carcere currus V., equitatus noster se ex castris effundit C., obviam effundi L. nasproti hiteti, laevum cornu in fugam effusum Cu., in Graeciam se effundere, in agros se effundere C. preplaviti Grčijo, polja, late effusum incendium L. ki se razširja daleč naokrog, caliginem effuderant montes Cu. so bile razširile, tibia effundit carmina O. razširja, vox in coronam effunditur Ci. se razlega do množice.
b) (srce, strasti) izsuti (izsipati), razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, povedati, (jezo) stresti, (jezo) ohladiti: effudi vobis omnia, quae sentiebam Ci., effudit omnia, quae tacuerat Ci., procellam eloquentiae effundere Q., furorem suum in eum effundere Ci., iram in hostium capita effundere Ci., in Maronitos iram L., odium in eum L.

3. izpustiti (izpuščati), spustiti (spuščati), iz rok spustiti: effundere sinum togae L., manibus habenas, od tod tudi irarum habenas V. jezo razuzdati; occ.: effundere animam V. ali vitam O. dušo spustiti, (dušo) izdihniti, extremum spiritum Ci., Cu. izdihniti, refl. in med. spustiti (spuščati) se v kaj, vda(ja)ti se čemu. Kje?: effundere se in libidine, effundere se in largitione Ci., effusi lacrimis V. v solzah potopljeni; pogosteje kam?, poseb. v pt. pf.: qui se in aliqua (libidine) effuderit Ci., effusi in venerem L. pohotnosti vdani, effusi in tantam licentiam socordiamque L., effusus ad luxuriam L., effusus in vinum Cu., se in omnes libidines effudit T., effusus in amorem Cu., T. brezmejno vdan, effusus in vota, in adulationem T., effusus in questus T., effusus in lacrimas T., in cachinnos Suet.

II.

1. vreči, metati, lučati, prožiti: tela effundere V., equus equitem effundit super caput L. vrže prek sebe, per caput Cu., posito magis rege quam effuso Cu. ga je rahlo položil, ne vrgel, od tod effusus eques V. ki ga je konj vrgel s sebe, iuvenem effundit harenā V. ga vrže ob tla, Murranum effundit solo V., pronum sterne solo portisque effunde sub altis V. vrzi ga.

2. pren.
a) (besede, tožbe) izustiti, (iz)govoriti, tožiti: haec effundit pectore dicta V., talīs effundit pectore voces V., tales in aëra questus effundere O. tožiti, jadikovati.
b) (denar, moči, delo) porabiti, potrošiti, tratiti, potratiti, zapraviti (zapravljati): Plin., Sen. ph., Iust., ne effundat patrimonium Ci., pecunia publica effusa est Ci., sua bona effundere Ci., sumptus effusi cum probro Ci., effundere aerarium Ci. denar iz državne blagajne, id per luxuriam effundere atque consumere Ci., collectam gratiam florentissimi hominis effundere Ci., vires in ventum effundere V. (o rokoborcu, ki maha v zrak), quantumcumque virium habebat, primo impetu effudit L. je porabil, effusus labor V. prazno, zastonjsko delo, effundere supremum auxilium L., verba O., opes Plin., curam sui, verecundiam Sen. ph., reditus publicos in dies festos Iust. — Adj. pt. pf. effūsus 3, adv. -ē,

I.

1. razlit, od tod daleč razširjen, razprostranjen, prostran, širok: effusum iacet sine sensu corpus onustum Lucr. prostrano, razprostrto, mare late effusum H. daleč se razlivajoče, prostrano, effusissimus maris Hadriatici sinus Vell., margo conchae foris effusus Plin., loca effusa T. širne planjave, effusa membra Stat. široki, polni, agrum effuse vastare L. daleč naokoli.

2. occ. (o četah) razkropljen, nereden, brez reda: effuso exercitu praedari S., effusos hostes invadere S., effuso agmine L.; subst. effusi L. razkropljeni vojaki; equites effuse euntes S. ne v vrsti, v neredu, effuse fugere L., effusius praedari L.; enalaga: effusa fuga, caedes L. divji beg, strašen poraz.

3. (iz rok) spuščen: effusis habenis L. s popuščeno brzdo, skokoma, v diru, quam posset effusissimis habenis L. v kar največjem diru; enalaga: effuso cursu L. (prvotno o jezdecih, pozneje tudi o pešcih); pesn.: effusae comae O. razpleteni lasje; z grškim acc.: crinīs effusa sacerdos V. z razpletenimi lasmi, nymphae caesariem effusae per candida colla V. z lasmi, valovito spuščajočimi se po tilniku.

— II. zapravljiv, potraten, razsipen: quis in largitione effusior? Ci., large effuseque donare, effuse vivere Ci., in laudandis discipulorum dictionibus nec malignus nec effusus Q.; z abl. (v čem): munificentiā effusissimus Vell.; pren.: (o abstr.) brez mere, nezmeren, razuzdan: sumptus Ci., effusus ambitus N. brezmejno službolovstvo, effusi honores N. pretirane, effusa laetitia L., effusā licentiā affectus Cu., cultus in verbis effusior Q., effusus cursus Plin. iun., effusissimus amplexus, effusissimae laudationes Petr., effusissimum studium Suet. najstrastnejša vnema, effuse animus exsultat Ci., effuse amare Plin. iun., laetitiā effusius flere Cu., effusius favere T., adfluxere … effusius T. obilno, excipere effusius Suet. s precejšnjo pohvalo, effusissime flere Sen. ph., diligere effusissime Plin. iun.

égard [egar] masculin ozir; obzir, spoštovanje

à cet égard v tem oziru, v tem pogledu
à tous (les) égards v vsakem pogledu ali oziru
à beaucoup, à maints égards v mnogih ozirih
à l'égard de v pogledu, gledé, kar zadeva
à mon égard kar se mene tiče, glede mene; do mene
on a fait une exception à son égard za njega so naredili izjemo
eu égard à z ozirom na, gledé na, upoštevajoč
par égard à, pour gledé na, z ozirom na, zaradi
sans égard pour ne oziraje se na, brez ozira na, ne gledé na
manque masculin d'égards brezobzirnost
plein d'égards zelo obziren
avoir égard à quelque chose ozirati se na kaj, upoštevati kaj
il faut avoir égard aux circonstances upoštevati je treba okoliščine
avoir des égards pour obzirno, spoštljivo s kom ravnati, izkazovati komu pozornost
manquer d'égards envers quelqu'un ne kazati dovolj spoštovanja do koga
manquer aux égards pregrešiti se zoper lepo vedenje

egg¹ [eg] samostalnik
jajce
sleng letalska bomba
ameriško, sleng neotesanec, fant, dečko

in the egg v zarodku
sleng a bad egg pokvarjenec
sleng a good egg dober dečko
like a Curate's egg samo deloma dober, v splošnem pa slab
to have (ali put) all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
to teach one's grandmother to suck eggs pišče več od koklje ve
sleng goose egg ničla, nič
to crush in the egg v kali zatreti
as full as an egg do vrha poln
to get eggs for one's money preveč plačati
to lay eggs nesti jajca
vojska sl polagati mine
as sure as eggs is eggs popolnoma gotovo
to tread upon eggs hoditi zelo oprezno
hard-boiled egg v trdo kuhano jajce
soft-boiled egg v mehko kuhano jajce
poached egg skrknjeno jajce
wind (ali addle) egg gnilo jajce
white of egg beljak
yolk of egg rumenjak
fried eggs pečena jajca "na oko"
scrambled eggs cvrtje

ego pron. personale 1. osebe (prim. gr. έγω[ν]; odvisni edninski skloni iz kor. me [gl. meus]; glede množinskih sklonov gl. nōs)

1. jaz; nom. le, če je poudarjen: meruimus et ego et pater Pl., ego sum ille consul, qui … Ci., nam Polydorus ego V.; pri historičnem inf.: ego instare, ego legem recitare Ci.; elipt.: quid ego plura de Gavio (sc. dicam)? Ci.; subst.: alter ego, ego alter idem Ci., Plin. iun. (gl. alter); mei kot gen. partitivus: pars melior mei O. boljši del mojega bistva, v pl.: nostri melior pars animus est Sen. ph.; dat.: mihi, kontr. mī, poseb. kot dat. ethicus: sit mihi (orator) tinctus litteris Ci., post mihi commissa luetis V., quid mihi Celsus agit? H. kaj mi počenja Celzus, kaj dela moj Celzus, v pl.: quid ait tandem nobis Sannio? Ter.; mihi = meā sententiā, meo iudicio po mojem mnenju: ille mihi ante alios fortunatusque laborum egregiusque animi V., dic mihi, quibus in terris … et eris mihi magnus Apollo V.; acc. mē: sine me me pontus habet O. morje mi je uničilo življenje, čeprav ne mojega telesa; neodvisen acc. mē pri vzkliku: (heu) me miserum! Ci. oj me, siromaka! joj mi, siromaku!, o me infelicem! Ci.; nom. pl. nōs = ego (pl. modestiae): nos patriam fugimus V., tako tudi abl. pl. nōbis = me: quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci.; abl. in dat. pl. celo pri sg.: absente nobis (= me) Ter., insperanti nobis (= mihi) Cat., nobis merenti Tib.; v pl. je dvojen gen. nostri in nostrum; nostri je pravzaprav gen. sg. zaimka noster in pomeni: enega od nas, vsakega izmed nas, torej nas; večinoma objektno: propter odium nostri Ci. do nas, miserere nostri, immemor nostri Ci., ne pecces studio nostri H. iz ljubezni do mene; potem še nostrum množinska obl. = nas vseh; rabi se v zvezi z omnis: Roma communis nostrum omnium patria Ci., quae ad omnium nostrum vitam salutemque pertinent Ci., ali kot gen. partitivus: nemo nostrum, uterque nostrum, quotusquisque nostrum?, nostrum unumquemque norunt Ci., de unoquoque nostrum Ci.

2. met.
a) ad me k meni = v mojo hišo, k mojim: eamus ad me Ter., neque domum umquam ad me litteras mittam Ci. ep. svojcem; apud me doma pri meni, v moji hiši: Phoebo sua semper apud me munera erunt V.
b) α) a me iz mojega (svojega), namreč imetja, ob moji (svoji) mošnji: a me argentum dedi Pl., se a me solvere Ci β) a me, a nobis iz moje (naše) hiše: Pl.

Opomba: Zaimek se krepi ali s pte (= sam): mihipte, mepte Ca., Pl., ali z met jaz sam, jaz s svoje strani ali le poudarjeni jaz: egomet (meimet, mihimet, memet, nosmet, nobismet): Ci. idr., cum Arvenis nosmet coniungere C., quis exsistumet memet studium meum laudando extollere S., tudi mihimet ipsi, memet ipsum, nosmet ipsos Kom., Ci. idr.; redkeje v podvojeni obl. mēmē: meme (deus) ad graviora reservat Sil. — Star. obl.: gen. sg. mis = mei: po Prisc. in Serv.; enozložen dat. sg. mei: Pl., Nov. fr., Cat., tudi mē: Varr.; acc. sg. mehe: Pac. fr., prim. Q. (I, 5, 21), in med.: Enn. fr., Caecil. fr., Pl.

Ehre, die, (-, -n) čast; zur Ehre v čast; mit allen Ehren častno, z vsemi častmi; aller Ehre wert vse pohvale vreden; Ehre bringen/machen biti v čast (komu); jemandem Ehre erweisen izkazovati čast komu, počastiti koga; in Ehren halten spoštovati; in Ehren, doch ... vsa čast, toda ...; sich etwas zur Ehre anrechnen šteti si v čast; die Ehre haben/sich die Ehre geben imeti čast; jemandem die Ehre abschneiden kratiti čast komu, žaliti koga, jemati čast in dobro ime, obrekovati koga; etwas zu Ehren bringen pripomoči čemu do priznanja

einleiten

1. einen [Prozeß] Prozess, eine Geburt, eine Kettenreaktion, Maßnahmen: sprožiti, uvajati, uvesti; (vorbereiten) napeljati; (beginnen) začeti, eingeleitet werden začeti se; (verursachen) povzročiti, povzročati, voditi v/do; den Anfang vom Ende: prinesti, prinašati

2. Technik Flüssigkeiten, Gase usw.: dovajati, uvajati, in Gewässer: izpuščati, spuščati

einschließlich vključno; bis einschließlich do vključno

Einsendeschluß, Einsendeschluss, der, zadnji rok za pošiljanje/pošiljke; Einsendeschluß ist der 1.6. poslati najpozneje do 1.6.

Einstellung, die, (-, -en)

1. nastavitev, nastavljanje, naravnava, naravnavanje, regulacija; eines Gleichgewichts: vzpostavitev; Hebel usw.: nastavitveni vzvod, ročica, nastavljalo, naravnalo

2. Recht eines Verfahrens: mirovanje, nastop mirovanja; einer Tätigkeit: ustavitev, prenehanje, prekinitev, ukinitev

3. beim Film: kader

4. Einstellung auf prilagoditev, prilagajanje, usmeritev, usmerjenost (v), figurativ odnos do

5. eines Arbeitnehmers: nastavitev, zaposlitev

eintreten^* (hineintreten) vstopiti, vstopati, eintreten in pristopiti k, vstopiti v; (geschehen) dogoditi se, priti do (X ist eingetreten prišlo je do) ; (beginnen) nastopiti, pojaviti se; eintreten in eine Diskussion: začeti (diskusijo); Technik dotekati, pritekati; eine Tür: vdreti (vrata); Schuhe: uhoditi; sich etwas in den Fuß eintreten zadreti si (pri hoji); eintreten für zavzemati se za

Ekel¹, der, (-s, -) gnus, odpor (vor do)

eksistenc|a [é] ženski spol (-e …) die Existenz (tudi matematika in figurativno); (obstoj) das Vorhandensein, das Bestehen; (obstanek) das Dasein
realna eksistenca die Realexistenz
filozofija eksistence die Existenzphilosophie
osvetlitev eksistence die Existenzerhellung
vprašanje eksistence die Existenzfrage
sposoben eksistence existenzfähig
ogrožajoč eksistenco existenzbedrohend
pravica do eksistence die Existenzberechtigung
boj za eksistenco der Existenzkampf

ekskluzívno prislov exclusively; solely; exclusive

od št. 3 do št. 15 ekskluzívno from no. 3 to no. 15 exclusive (ali to no. 15 excluded)

eksperimentiranj|e srednji spol (-a …) das Experimentieren
veselje do eksperimentiranja die Experimentierfreude

ekspresionist samostalnik
(predstavnik umetnostne smeri) ▸ expresszionistaČasovni okvir razstave zajema oblikovanje osrednjih osebnosti impresionizma do uveljavitve nove generacije ekspresionistov. ▸ A kiállítás időbeli kerete az impresszionizmus központi szereplőitől az expresszionisták új nemzedékei megjelenéséig terjed.

ekstrém(nost) extreme; extreme limit

do ekstrém(nost)i ambiciozen, stremuški ambitious in the extreme
gnati, tirati stvari do ekstrém(nost)i to go to extremes, to carry to extremes, to take things too far
iti iz enega ekstrém(nost)a v drugega to go from one extreme to the other
vedno zapada v ekstrém(nost)e he always goes to extremes
nasprotni ekstrém(nost) the opposite extreme
zapasti v drug ekstrém(nost) to turn from one extreme to the other
ekstrém(nost)i se privlačijo extremes meet

elementarna nesreča ženski spol die Katastrophe, die Naturkatastrophe
področje, ki ga je prizadela elementarna nesreča das Katastrophengebiet
če pride do elementarne nesreče im Katastrophenfall
pomoč ob elementarnih nesrečah die Katastrophenhilfe, der Katastrophendienst
obramba pred elementarnimi nesrečami der Katastrophenschutz

elevar dvigniti; povišati

elevar a uno hasta las nubes koga do nebes povzdigovati
elevar una instancia al Ministerio prošnjo nasloviti na ministrstvo
elevar una petición prošnjo vložiti, zahtevo postaviti
elevar una protesta protestirati
elevar el tipo de interés zvišati obrestno mero
elevar en un 10 por ciento el precio ceno dvigniti za 10 %
elevarse dvigniti se, povzpeti se; prevzeti se
elevarse a znašati (vsota)