Franja

sociō -āre -āvī -ātum (socius)

1. družiti, združiti (združevati), pridružiti (pridruževati), spojiti (spajati), povezati (povezovati), (z)vezati, zediniti (zedinjati), deliti kaj s kom, imeti kaj skupaj (skupno) s kom, skupaj (skupno) s kom se v kaj poda(ja)ti, skupaj s kom kaj (pre)trpeti: vim rerum cum dicendi exercitatione Ci., quid si testium studium cum accusatore sociatum est? Ci., omne genus hominum sociatum inter se esse Ci., concilia coetusque hominum iure sociati, quae civitates appellantur Ci., cum vel periculum vitae tuae mecum sociare voluisses Ci. nevarnost svojega življenja deliti z menoj = svoje življenje postaviti v nevarnost zame, svoje življenje tvegati zame, Lateranum amor patriae sociavit T. je pridružila, je do pristopa pripravila, je k pristopu nagnila, je v pristop prepričala, quae nos, reliquias Danaûm … urbe, domo socias V. ki deliš z nami mesto, dom, Scythicas sociare domos Val. Fl., sociari facinoribus L. udeležiti se zločinov, biti (so)udeležen pri zločinih, sociata cum marito mors T., sociare gaudia cum aliquo Tib. veselje deliti s kom, curas Val. Fl., se participem in omnes casus sociare Sil., sociare consilia T. ali intima consilia cum aliquo sociare Val. Fl. narediti (delati) koga deležnega svojih nakan (načrtov, naklepov) = razkriti (naznaniti, zaupati) komu svoje (najskrivnejše) nakane (načrte, naklepe), sociare sermonem cum aliquo Cu. spustiti se s kom v pogovor (debato), sociare diligentiam cum scientia Col., vires sociare iuncto aggere Sil., sociare dextras Sil. ali manūs Val. Fl.; pesn. z dat.: vitem sociatam ulmis Stat. Pogosto o zakonski zvezi, o zakonski (pa tudi nezakonski) združitvi: nobiscum per conubia sociati T., cavent, ne societur sanguis L. da se ne združi kri (po zakonskih zvezah) = da se kri ne pomeša, nulla Mycenaeum sociasse cubilia mecum iuro O. da ni delil ležišča (postelje) z menoj = da se ni nikdar telesno združil z menoj, quis fuit inter nos sociati corporis index? O. najine telesne združitve; pesn. z dat.: alicui natam conubiis sociare V. dati komu hčer v zamož, hčer omožiti s kom, alicui se vinclo sociare iugali V. skleniti s kom zakonsko zvezo, zakonsko se zvezati s kom, poročiti se s kom, foedere lecti sociata mihi O.; metaf.: verba sociare chordis H. ali sociare carmina nervis O. pridružiti (pridruževati) strunam = peti ob strunski spremljavi (ob igranju na strune).

2. skupaj (skupno) s kom se lotiti (lotevati) česa, skupaj (skupno) s kom izvršiti (izvrševati) kaj, skupaj (skupno) s kom narediti (storiti, delati, početi) kaj: sociari parricidium potuit Iust. Od tod adj. pt. pf. sociātus 3 skupen: Theseus sociati parte laboris functus O.

sodel|ovati (-ujem)

1. človek pri projektu, preiskavi ipd.: mitwirken (an), mitarbeiten (bei, s kom mit), mittun, Anteil haben an

2. več strani, ljudi, držav: zusammenarbeiten, (delati roko v roki) Hand in Hand arbeiten; pri razmišljanju: mitdenken; več sil, elementov: zusammenspielen, mit im Spiel sein

3. z okupatorjem: kollaborieren

sognare

A) v. tr. (pres. sogno)

1. sanjati o (tudi pren.):
sognare qcs. a occhi aperti kaj si na vso moč želeti

2. pren. zaman se nadejati česa

3. pren. domnevati, predpostavljati; pomisliti, pomišljati:
chi avrebbe mai sognato di rivederti? kdo bi pomislil, da te bom spet videl?

B) v. intr. sanjati, imeti sanje; sanjariti:
sognare a occhi aperti delati si utvare

C) ➞ sognarsi v. rifl. (pres. mi sogno)
sognarsi di videti v sanjah

soirie [swari] féminin svilarska industrija, trgovina s svilo; svilarna; svilene tkanine, svilenina

être dans la soirie delati v svilarski industriji

sok¹ [ó] moški spol (-a, -a, -ovi) der Saft, sadni: Obstsaft, gosti sadni: Obstdicksaft; (bezgov Holundersaft, češnjev Kirschsaft, gosti Dicksaft, grozdni Traubensaft, jabolčni Apfelsaft, korenjev Möhrensaft, kumarični Gurkensaft, limonov Zitronensaft, malinov Himbeersaft, paradižnikov Tomatensaft, pomarančev Orangensaft, redkvin Rettichsaft, ribezov Johannisbeersaft, zelenjavni Gemüsesaft)
centrifuga za sok der Entsafter
delati/iztiskati sok saften, (Obst, Gemüse) entsaften
brez soka saftlos (tudi figurativno), samo figurativno marklos
dieta s sokovi die Saftkur
dietni dan s sokovi der Safttag

soltar [-ue-, pp suelto] odvezati, iz-, s-pustiti (na prostost); izstreliti; izdati (denar); rešiti (uganko)

soltar una carcajada zakrohotati se
soltar una dificultad odstraniti težavo
soltar juramentos psovati, zmerjati, preklinjati
soltar (el) llanto v jok planiti
soltar piropos komplimente delati
soltar la risa (glasno) se zasmejati
soltar una sandez izblekniti nesmisel
soltar tacos (surovo) preklinjati
soltar la voz glas dvigniti
soltarse odvezati se, oprostiti se
soltarse a andar shoditi (otrok)
se le ha soltado la sangre kri se mu je ulila
se le soltó esta palabra ta beseda mu je ušla

somme³ [sɔm] féminin

bête féminin de somme tovorno živinče
(figuré) travailler comme une bête de somme delati kot črna živina

Sonderschicht, die, dodatna izmena; Sonderschichten fahren delati v dodatnih izmenah

song [sɔŋ] samostalnik
pesem (za petje), petje; spev, pesem, pesnitev, poezija
figurativno malenkost

for an old song figurativno zelo poceni
song of a motor šum, brnenje motorja
no song, no supper figurativno za malo denarja, malo muzike, za (iz) nič ni nič
not worth an old song piškavega oreha ne vreden
folk song, traditional song ljudska (narodna) pesem
part song glasba pesem za več glasov
sacred song duhovna pesem
it's the same old song to je (vedno) ista stara pesem
to burst forth into song začeti (naglas) peti
to buy (to sell, to get) for a song (for a mere song) kupiti (prodati, dobiti) za skorjico kruha (zelo poceni, skoraj zastonj)
to change one's song ubrati drug ton (druge strune)
he gave me a song and dance about how busy he was pripovedoval mi je čuda o tem, koliko dela ima
to sing another song (a different song) drugo pesmico zapeti, figurativno spremeniti ton, ubrati druge strune
that's nothing to make a song about zaradi tega ni treba delati nobenega hrupa, to ni važno

sordo

A) agg.

1. gluh (tudi pren.):
essere sordo da un orecchio biti gluh na eno uho
essere sordo alle preghiere pren. biti gluh za prošnje
essere sordo come una campana biti gluh kakor kamen

2. gluh, neakustičen; zamolkel, pridušen:
lima sorda ekst. pren. pokrita rihta
rumore sordo zamolkel šum

3. pren. tih, skrit:
nutrire una sorda invidia verso gojiti skrito zavist do

4. jezik nezveneč

B) m (f -da) glušec, gluha oseba:
parlare ai sordo govoriti gluhim ušesom
fare il sordo delati se gluhega
non intendere sordo takoj razumeti

sordo gluh, naglušen; tih, nem; zamolkel

sordo a los consejos gluh za vse nasvete
sordo de un oído gluh na eno uho
a la sorda skrivaj
golpe sordo zamolkel udarec
linterna sorda slepica (svetilka)
hacerse sordo (a) delati se gluhega (za)
sordo como una tapia, más sordo que una campana gluh kot kamen

Sorge, die, (-, -n) skrb; Sorge um skrb/zaskrbljenost za; Sorge für skrb/skrbenje za; Sorgen machen jemandem skrbeti (koga), delati skrbi/preglavice (komu); sich Sorgen machen delati si skrbi, razbijati si glavo, skrbeti (mach dir keine Sorgen ne skrbi) ; Sorgen haben biti v skrbeh; keine Sorgen haben ne imeti skrbi, biti brez skrbi; Sorge tragen für skrbeti za, poskrbeti za; [laß] lass das meine Sorge sein pusti/prepusti to meni; in Sorgen v skrbeh; mit Sorge erfüllt poln skrbi, zelo zaskrbljen; Keine Sorge! Brez skrbi!; Der hat Sorgen! ironisch Kakšne skrbi!

sósed neighbour

brez sósedov neighbourless
najbližji sósed one's nearest neighbour, next-door neighbour
sósedje pl neighbourhood
prvi (drugi) sósed the nextdoor (the next-door but one) neighbour
moj sósed pri mizi the man sitting next to me at table
moj desni (levi) sósed my right-hand (left-hand) neighbour
delati, napraviti kot dober sósed to act in a (good-) neighbourly way

sōsta f

1. postanek:
sosta vietata avto prepovedano zaustavljanje, parkiranje

2. ekst. premor, pavza:
lavorare senza sosta delati neprekinjeno

souci¹ [susi] masculin skrb, zaskrbljenost; vznemirjenost, žalost

cette affaire me donne bien du souci ta zadeva me zelo skrbi
être accablé, dévoré, rongé de soucis gristi se od skrbi
être en souci de quelque chose (familier) delati si skrbi zaradi česa
avoir des soucis financiers imeti denarne skrbi
se faire du souci delati si skrbi, biti zaskrbljen
(familier) c'est le dernier, le moindre de mes soucis to je moja najmanjša skrb

soucier [susje] verbe transitif, vieilli povzročati skrbi, vznemirjati

se soucier de skrbeti za, brigati se za; delati si skrbi zaradi
il se soucie toujours des autres vedno skrbi za druge
il s'en soucie comme de l'an quarante, comme de sa première chemise on se za to briga kot za lanski sneg

sourd, e [sur, d] adjectif gluh (à za, de na); grammaire nezveneč; figuré neobčutljiv, brezčuten; zamolkel (glas); medel, brez sijaja (barva); skriven, skrit; nedoločen; masculin, féminin glušec, gluha oseba

de sourdes machinations skrite, podtalne mahinacije
sourd d'une oreille gluh na eno uho
sourd comme un pot, comme une cruche (familier) gluh kot kamen
consonne féminin sourde nezveneč soglasnik
douleur féminin sourde skrita, nedoločena bolečina
guerre féminin sourde prikrita vojna
lanterne féminin sourde svetilka slepica
devenir sourd postati gluh, oglušeti
être sourd de naissance biti gluh od rojstva
faire la sourde oreille (figuré) delati se gluhega, ne hoteti nič slišati
crier, frapper comme un sourd na vso moč vpiti, udarjati
être sourd aux prières de sa mère biti gluh za materine prošnje
ce n'est pas tombé dans l'oreille d'un sourd to ni naletelo na gluha ušesa
il n'est plus sourd que celui qui ne veut pas entendre (proverbe) ni bolj gluhega od tistega, ki noče poslušati, slišati

sournoisement [surnwazmɑ̃] adverbe potuhnjeno

attaquer quelqu'un sournoisement zahrbtno koga napasti
agir sournoisement potuhnjeno ravnati, delati

Span, der, (-/e/s, Späne) trska, iver, ostružek; Technik Metallurgie odrezek; figurativ Späne machen delati težave; wo gehobelt wird, (da) fallen Späne figurativ kjer se seka, letijo trske

Sparflamme, die, mali plamen; figurativ auf Sparflamme kochen zelo varčevati/se omejevati pri; auf Sparflamme arbeiten delati čisto pomalem