Franja

hladn|o kalt, kühl
vroče in hladno me obliva (es überläuft mich) heiß und kalt
hraniti/skladiščiti na hladnem kühl aufbewahren/lagern
dati na hladno kalt stellen, kühl stellen, figurativno (vreči ven) an die frische Luft setzen/befördern
(zapreti) einlochen, aus dem Verkehr ziehen
postaviti na hladno figurativno [kaltstellen] kalt stellen, (einen Menschen) abservieren, ins Aus stellen
postaja hladno es wird kalt
tehnika kalt- (iztisnjen [kaltgepreßt] kaltgepresst, kriviti kaltbiegen, lomljiv kaltbrüchig, prekajen kaltgeräuchert, valjan kaltgewälzt, valjati kaltwalzen, variti kaltschweißen)

hlev [é] moški spol (-a …) der Stall, velik: die Stallung; stavba der Stall, das Stallgebäude; -stall (Avgijev Augiasstall, za intenzivno rejo Intensivstall, za privezano živino Anbindestall, za prosto rejo Laufstall, za molznice Milchviehstall, konjski Pferdestall, kozji Ziegenstall, kravji Kuhstall, odprti Freiluftstall, Offenstall, ovčji Schafstall)
krmljenje v hlevu die Stallfütterung
kidati gnoj iz hleva den Stall ausmisten
čiščenje hleva z izpiranjem flüssige Stallentmistung
dati (živino) v hlev einstallen

hold up prehodni glagol & neprehodni glagol
dvigniti, visoko držati, obdržati (se), trajati; podpreti; ovirati, zadržati, ustaviti; držati se pokonci; držati se (cene, vreme)
ameriško ustaviti in oropati

to hold up as an example pokazati kot primer
to hold up to view pokazati, dati na ogled
to hold up to ridicule osmešiti
to hold up one's head glavo dvigniti, ne dati se

hono(u)r¹ [ɔ́nə] samostalnik
čast, spoštovanje; dober glas, poštenost, častitost, devištvo; izkazovanje časti
karte najmočnejša karta, slika; (golf) pravica do prvega udarca
množina častni naslovi
množina odlika pri univerzitetnem izpitu; sprejem gostov

an affair of hono(u)r častna zadeva, dvoboj
to be an hono(u)r to biti v čast
to be on one's hono(u)r to; ali to be bound in hono(u)r biti moralno obvezan za kaj
pogovorno hono(u)r bright! častna beseda!, pri moji časti!
court of hono(u)r častno sodišče
a debt of hono(u)r častni dolg
to do (ali give, pay) hono(u)r to izkazati komu čast
to do s.o. the hono(u)r of počastiti koga s čim
to do the hono(u)rs of nastopati kot gostitelj
hono(u)r to whom hono(u)r is due čast tistemu, ki mu gre
an hono(u)rs degree posebno odlična diploma
hono(u)rs are easy obe strani dobita enako
with hono(u)rs even istega položaja
guard of hono(u)r častna straža
to give one's word of hono(u)r dati častno besedo
to have the hono(u)r of (ali to) šteti si v čast, da
in hono(u)r of s.o.; ali to s.o.'s hono(u)r komu na čast
(to render) the last (ali funeral) hono(u)rs (izkazati) poslednje časti
man of hono(u)r poštenjak
maid of hono(u)r dvorna dama
military hono(u)rs vojaške časti
on (ali upon) my hono(u)r pri moji časti
point of hono(u)r častna zadeva
to pledge one's hono(u)r dati častno besedo
to put s.o. on his hono(u)r sklicevati se na čast nekoga
the hono(u)rs of war vojaške časti (pri kapitulaciji)
Your Honour vaša milost (naslavljanje sodnikov)
hono(u)r is satisfied časti je zadoščeno
to be held in hono(u)r biti spoštovan
ekonomija to pay (ali do) hono(u)r to plačati v roku
ekonomija to meet due hono(u)r izplačati (menico)
ekonomija acceptance of a bill for the hono(u)r of častno priznanje menice

hoop¹ [hu:p] samostalnik
obroč, prstan

to go through the hoop mnogo hudega prestati; proglasiti konkurz
to put through the hoop strogo kaznovati, dati koga čez kolena

hora ženski spol ura; primeren čas

hora de descanso ura počitka
hora suprema smrtna ura
hora de verano poletni čas
cada hora vedno, neprestano
noticias de última hora zadnje (časopisne) vesti
a la hora v hipu, takoj
a la hora de ahora v tem trenutku, zdajle
¡a buena hora mangas verdes! prilika je že zamujena!
a última hora v zadnjem hipu, nazadnje, končno
a buena hora o pravem času; kmalu; (ironično) o nepravem času; zaradi mene!
en hora buena, en buen(a) hora, a la buena hora srečno, v božjem imenu
¡en buen(a) hora! zaradi mene! da!
¡en buena hora lo digo! ne kliči vraga! ne zareči se!
hasta esta hora do te ure
cien kilómetros por hora 100 km na uro
dar hora rok dati
dar la hora biti (o uri); izvrsten biti
¡ya es hora! je že čas!
¡vaya V. en hora mala! pojdite k vragu!
¿qué hora es? koliko je ura?
horas extraordinarias nadure
horas (corrientes) de oficina delove (uradne) ure
a horas avanzadas (a las altas horas) de la noche pozno v noč
a todas horas, de hora a hora neprestano, ob vsakem času
por horas neprestano; na uro (taksi); vedno
tiene sus horas contadas njegove ure so štete

horoscope [-skɔp] masculin horoskop; napoved usode po položaju zvezd

tirer, dresser, faire l'horoscope de quelqu'un napraviti komu horoskop
se faire tirer son horoscope dati si napraviti horoskop

*housse [us] féminin (konjska) odeja, koc; prevleka (za pohištvo, obleko itd.)

mettre le manteau dans une housse en matière plastique dati plašč v prevleko iz plastične snovi

hramb|a ženski spol (-e …) die Aufbewahrung; der Gewahrsam, die Verwahrung
vzeti/dati v hrambo in Verwahrung nehmen/geben

hrámba garde ženski spol , conservation ženski spol , dépôt moški spol

dati v hrambo donner en garde, mettre en dépôt
vzeti v hrambo prendre en garde (ali en dépôt)

hrámba (-e) f custodia, conservazione, deposito, affidamento:
dati, vzeti v hrambo dare, prendere in custodia

hrámba custodia f ; depósito m

vzeti (dati) v hrambo tomar (dar) en depósito (ali en custodia)

hraniti¹ (-m) nahraniti (dati jesti, krmiti) füttern; (preživljati) ernähren
hranititi se (z) Nahrung aufnehmen, leben von, sich ernähren von/mit
narobe hranititi fehlernähren (se sich)
pretirano hranititi überfüttern

idée [ide] féminin misel, ideja, predstava, pojem, mnenje, naziranje; pomen; domišljija, fantazija; muhavost; namen

premières idées osnovni pojmi
idée claire jasna predstava ali slika
idée directrice vodilna misel, smernica
une idée de sel malce, malenkost (za spoznanje) soli
à mon idée po mojem pojmovanju
pas d'idée de niti sledu o
en idée v mislih, v predstavi
quelle idée! kaj pa mislite!
c'est une idée! dobra misel! to bi bilo nekaj!
idée creuse izmišljotina, blodnja
idée fixe fiksna ideja
idée fondamentale temeljna, osnovna misel
idées noires črne, žalostne misli
idée préconçue predsodek
aucune idée! pojma nimam!
association féminin des idées povezanost misli
demi-idée féminin nejasna predstava
échange masculin des idées izmenjava misli
homme masculin à idées domiseln človek
agir à son idée delati po svoji glavi
avoir son idée à soi misliti si svoje
avoir (dans) l'idée domišljati si
il a eu l'idée du moteur à explosion prišel je na zamisel o motorju na eksplozijo
n'avoir aucune, pas la moindre, la première idée de quelque chose najmanjšega pojma ne imeti o čem
avoir idée de quelque chose imeti predstavo o čem
avair une haute idée de quelqu'un, de quelque chose imeti visoko mnenje o kom, o čem
avoir des idées de derrière la tête imeti zahrbtne misli, načrte
avoir ses idées sur quelque chose imeti svoje (lastno) mnenje o čem
on n'a pas idée de cela tega si ni moči predstavljati, to se ne da popisati, to je nezaslišano
il y a de l'idée (familier) nekaj tiči za tem, nekaj je na tem
changer d'idée premisliti si
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
donner une idée de quelque chose dati predstavo o čem
entretenir quelqu'un dans ses idées koga podkrepiti v njegovih naziranjih
épouser les idées de quelqu'un prisvojiti si naziranja kake osebe
on ne peut lui enlever cette idée ne moreš ga odvrniti od te ideje
être large d'idées biti širokogruden, toleranten
se faire une idée de quelque chose ustvariti si predstavo, mnenje o čem
qu'il fasse à son idée! naj naredi po svoje!
se faire des idées sur (familier) delati si iluzije, po nepotrebnem si skrbi delati glede, motiti se o
ne pas pouvoir se faire à l'idée de quelque chose ne moči kaj pojmiti
se mettre quelque chose en idée vbiti si kaj v glavo
s'ôter une idée de l'esprit iz glave si kaj izbiti
cela ne me sort pas de l'idée to mi ne gre iz glave
venir à l'idée priti na misel
il me vient à l'idée pade mi v glavo

idéja (-e) f

1. (zamisel, misel) idea:
dati idejo za rešitev problema suggerire un'idea su come risolvere il problema
vsiljevati svoje ideje drugim imporre agli altri le proprie idee

2. (rezultat najvišje miselne dejavnosti) idea:
ideja o lepoti l'idea del bello

3.
fiksna ideja idea fissa; chiodo fisso
ima fiksno idejo, da ga preganjajo ha l'idea fissa, il chiodo fisso di essere vittima di persecuzioni

4. (rezultat)
a) (umetniškega ali znanstvenega dela) idea:
vodilna ideja filma l'idea guida di un film
b) (različnih znanstvenih, umetniških, verskih smeri) idea:
ideja nenasilja l'idea della non violenza
ideja krščanstva, marksizma l'idea cristiana, marxista
c) (različnih področij družbene dejavnosti) idea:
ideja liberalizma l'idea del liberalismo

5. (kar izraža vsebino, dejavnost, kot jo določa prilastek) idea:
privrženec ekstremističnih idej partigiano di idee estremiste

ignorance [injɔrɑ̃s] féminin nevednost, neznanje

être dans l'ignorance de ne vedeti za
faire preuve d'une ignorance complète (crasse) dokazati svoje popolno neznanje
tenir quelqu'un dans l'ignorance de ses projets komu ne dati vedeti o svojih načrtih, prikrivati mu svoje načrte

illustration [-sjɔ̃] féminin ilustracija, slika; ilustriranje; slava, sijaj

contribuer à l'illustration de la patrie dati svoj prispevek slavi svoje domovine; figuré slavna oseba

imballare² v. tr. (pres. imballo) avto
imballare il motore turirati motor; dati plin do konca, forsirati motor

im-buō (in-buō) -buere -buī -būtum (najbrž denominativ nekega korena *imbu- = *mbu- ali *mbhu-; prim. še lat. bua Varr. v otroškem jeziku = „pijača“, vini-bua Luc. „vinopivka“)

1. napojiti, opojiti (opajati), namočiti (namakati), ovlažiti, oškropiti: Col., Mart., Vell. idr., illius aram … imbuet agnus V., imbuti sanguine gladii legionum vel madefacti potius Ci., sanguis imbuit arma V., vestem O., guttura lacte i. O.; pesn.: oscula quae Venus quinta parte sui nectaris imbuit H., imbuero Scythicas sagittas O. moja kri bo omočila, quo (odore) testa imbuta est H. napojena, prepojena.

2. metaf.
a) omadeževati, oskruniti, okužiti: cum gladium scelere imbuisset Ci.
b) napolniti: aures sermonibus T., aures promissis Cu., homo imbutus religione, admiratione, superstitione L., mentem imbuit deorum opinio Ci.
c) navdati, seznaniti (koga s čim), privaditi, priučiti (koga čemu), razodeti —, vcepiti (komu kaj), uvesti (koga v kaj): nos ita a maioribus instituti atque imbuti sumus Ci.; z abl.: Q., Suet., Vell. idr., quibus ille studiis se imbuerat Ci., grammaticā imbui T., litterulis Graecis imbutus H. le nekoliko seznanjen z grško književnostjo, cupiditatibus imbui N. navaditi se, certaminibus plebeis imbutus L. navajen na … , servilibus ministeriis aliquem i. Cu., militem licentiā i. T., pietate pectora i. L. navdati, liberaliter educatos vitiis i. L.; z ad in acc.: T. ad quam legem non instituti sed imbuti sumus Ci. se nismo priučili, ampak privadili; z inf.: Prud., ii imbuuntur contemnere deos T. vcepi se jim …
č) (pesn.) kaj tako rekoč posvetiti, najprej spoznati, — poizkusiti, začeti: Fl., imbuit auctor opus O. posvetil ga je, imbue opus tuum O., terras vomere imbuit Val. Fl. prvi orati, cursu prima imbuit Amphitriten Cat. je prva plula, exemplum pulmae primae i. Pr. prvi zgled dati.

ime¹ [é] srednji spol (-na, -ni, -na) (osebno ime) der Name; Personenname, -name (dekliško Mädchenname, domače Rufname, dvojno Doppelname, hišno Hausname, krstno Taufname, ljubkovalno Kosename, moško Männername, očetovo Vatername, žensko Frauenname, skrivno/ilegalno Tarnname, Deckname, šaljivo Scherzname, umetniško Künstlername, zbadljivo Neckname); (poimenovanje) der Name, -name (lastno Eigenname, občno Gattungsname, zbirno Sammelname; krajevno Ortsname, ledinsko Flurname, ljudsko Gemeinname, Trivialname, dežele/države/pokrajine Ländername, ladje Schiffsname, meseca Monatsname, naroda Völkername, zvezde Sternname)
ime Božje Gottes Name, der Name Gottes
ime Jezusovo der Name Jesu
|
… imena Namen(s)-
(določitev die Namengebung, omemba die Namensnennung, izbira die Namen(s)wahl, navedba die Namensangabe, sprememba die Namensänderung, uporabljanje die Namensführung; oseba tega imena der Namensträger)
… imen Namen-
(seznam das Namenverzeichnis, die Namenliste, knjiga das Namenbuch, register das Namenregister)
spomin za imena das Namengedächtnis
ščitek z imenom das Namensschild
štampiljka z imenom der Namensstempel
tablica z imenom na vratih: das Namensschild
dati ime komu/čemu (jemanden/etwas) taufen, benennen
na ime krstiti: auf einen Namen (taufen)
slišati na ime auf den Namen hören
delnica na ime die Namensaktie
vrednostni papir na ime das Namenspapier
po imenu: namens, dem Namen nach, beim Namen
po imenu X X genannt
klicati po imenu beim Namen rufen
pod imenom: unter dem Namen
pod tujim imenom unter fremden Namen
v imenu koga/česa: im Namen von
v Božjem imenu in Gottes Namen
z imenom klicati: beim Namen (rufen)
s pravim imenom beim rechten/richtigen Namen