Franja

Zadetki iskanja

  • gláva (-e) f

    1. testa, capo; šalj. cocuzza, pera, capocchia; nareč. coccia, capoccia:
    glava mu je omahnila la testa gli crollò
    z dlanmi podpirati glavo appoggiare la testa sulle palme
    klobuk sneti z glave togliersi il cappello
    udariti koga po glavi picchiare, colpire qcn. per la testa, sulla testa
    debela, podolgovata glava testa grossa, oblunga
    svinjska, telečja glava testa di maiale, di vitello
    glava iz mavca testa di gesso
    glava me boli ho mal di testa, mi duole la testa
    zavrtelo se mu je v glavi sentì, ebbe un capogiro
    umivati si glavo lavarsi la testa
    skočiti v vodo z glavo naprej tuffarsi con la testa in giù
    biti za glavo višji od drugih essere più alto degli altri di una testa
    glavo pokonci su, coraggio
    pren. povesiti, skloniti glavo abbassare, chinare la testa
    odmajati z glavo scrollare il capo
    pren. stisniti glavo med ramena stringersi nelle spalle
    ekon. dohodek na glavo prebivalca reddito pro capite
    imeti toliko glav živine avere tanti capi di bestiame
    bati se za svojo glavo temere per la propria vita
    staviti glavo scommetterci la testa
    pren. odnesti celo glavo salvare la pelle
    na njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
    pognati si kroglo v glavo bruciarsi le cervella
    kaj plačati z glavo pagare con la vita
    za glavo mu gre ne va di mezzo la sua vita

    2. pren. (glava pri človeku kot središče njegovega razumskega in zavestnega življenja) testa, capo:
    rojiti po glavi frullare, ronzare in testa
    ne izgubiti glave (ostati priseben) non perdere la testa
    pog. zmešati glavo dekletu far perdere la testa a una ragazza
    izbiti si iz glave togliersi dalla testa
    pog. vtepsti si kaj v glavo mettersi qcs. in testa
    ne iti v glavo non andare in testa
    stopiti, šiniti, udariti v glavo venire in testa
    zapičiti si kaj v glavo ficcarsi qcs. in testa
    delati po svoji glavi fare di testa propria
    posvetiti se v glavi arrivarci, capire qcs.
    delati z glavo lavorare di testa
    pog. biti bistre, dobre, odprte glave avere buona testa, essere sveglio di cervello
    imeti dobro glavo avere buona testa, imparare con facilità
    imeti trdo glavo essere duro di comprendonio, studiare con difficoltà

    3. pren. (človek glede na značilnosti, umske sposobnosti):
    učena glava studioso, erudito
    visoka glava persona importante; potente; pezzo da novanta
    kronana glava testa coronata

    4. (vodilni človek v kaki organizaciji) capo; cervello:
    glava gibanja il cervello del movimento
    glava družine capofamiglia

    5. (glavi podoben del česa):
    glava kolone testa della colonna
    glava žeblja, vijaka la testa del chiodo, della vite
    glava solate, zeljnata glava cespo di insalata, di cavolo
    glava česna, čebule testa di aglio, di cipolla
    voj. glava rakete ogiva del missile

    6. (naslovni del knjige, časopisa, sestavka) intestazione; testata:
    glava časopisa testata di un giornale
    glava sestavka, pisma intestazione di uno scritto, di una lettera

    7. fiz. (elektromagnetni pretvornik za snemanje, reproduciranje, brisanje električnih signalov na disk ali magnetni trak) testina:
    brisalna glava testina di cancellazione
    čitalna glava testina di lettura
    pisalna glava testina di registrazione

    8. (v pisalnem stroju)
    pisalna glava testina di stampa
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    boleti koga glava zaradi česa tormentarsi, crucciarsi per qcs.
    ne vedeti, kje se koga glava drži non sapere dove battere la testa; perdere la bussola, la tramontana
    ne imeti ne glave ne repa non aver né capo né coda
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    beliti si glavo s čim rompersi la testa, scervellarsi con qcs.
    pren. (spet) dvigati glave rialzare la testa
    imeti prazno glavo non sapere niente
    imeti glavo polno skrbi avere mille preoccupazioni
    imeti glavo na pravem koncu avere la testa sulle spalle
    nositi glavo naprodaj, v torbi rischiare la testa, la pelle
    nositi glavo pokonci andare a testa alta
    odnesti celo glavo salvare la pelle
    posuti si glavo s pepelom cospargersi il capo di cenere
    tiščati glavo v pesek (kot noj) fare come lo struzzo
    vtakniti glavo v tigrovo žrelo cavalcare la tigre
    znati iz glave sapere a memoria
    zaradi tega ti ne bo krona padla z glave non perderai per questo la tua dignità
    imeti dela čez glavo avere un sacco di cose da fare, avere molto lavoro
    vreči skrbi čez glavo gettarsi le preoccupazioni dietro le spalle
    zrasti komu čez glavo non curarsi più dei consigli, degli ammonimenti di qcn. (dei genitori da parte dei figli)
    nakopati si kaj na glavo accollarsi l'onere di qcs.
    svet na glavo obrniti, postaviti capovolgere tutto completamente
    saj nisem na glavo padel, (da bi ...) non sono mica tanto sciocco, stupido (da...)
    postaviti kaj na glavo stravolgere qcs.
    (ne grem, ne naredim) pa če se vsi na glavo postavite (non vado, non lo faccio) doveste farvi in quattro
    ubijati si glavo s čim rompersi la testa con qcs.
    umiti komu glavo dare una lavata di capo a qcn.
    izpuhteti iz glave passare di mente
    priti ob glavo morire ammazzato
    stopiti, zlesti v glavo andare, dare alla testa
    imeti na glavi, na grbi mantenere, aver cura di, aver la responsabilità di
    prijeti se za glavo mettersi le mani nei capelli
    siliti z glavo skozi zid voler raddrizzare le gambe ai cani
    imeti maslo na glavi avere la coda di paglia
    ne dovoliti, da bi ti po glavi hodili non lasciarsi mettere sotto i piedi
    zgrabiti zadevo pri glavi prendere il toro per le corna
    imeti slamo v glavi avere stoppa nel cervello
    imeti ga malo v glavi essere un po' brillo
    v njegovi glavi je nekaj narobe gli manca qualche rotella
    ne imeti strehe nad glavo essere senza tetto
    biti nov od nog do glave rimpannucciarsi dalla testa ai piedi
    imeti več v mezincu kot kdo v glavi essere di gran lunga superiore a qcn.
    alp. glava cepina testa della piccozza
    anat. mišična glava parte superiore del muscolo
    elektr. magnetna zvočna glava fonorivelatore, pick-up
    etn. lovec na glave cacciatore di teste
    film. filmska glava titoli di testa
    glava sekire testa della scure
    strojn. glava stružnice testa portamandrini
    strojn. frezalna glava testa universale
    strojn. vrtalna glava portapunta
    strojn. glava ojnice, ojnična glava testa di biella
    cilindrska glava, glava motorja testa del cilindro
    glava kovice testa del rivetto
    žel. tirnična glava il fungo della rotaia
    PREGOVORI:
    zob za zob, glavo za glavo occhio per occhio, dente per dente
    vsaka glava svoja pamet tante teste, tanti cervelli; tot capita, tot sententiae
    več glav več ve quattro occhi vedono meglio
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue
    riba pri glavi smrdi il pesce comincia a puzzare dalla testa
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
  • gláva cabeza f ; (pisma) encabezamiento m ; (kovanca) cara f ; anverso m

    od glave do nog de pies a cabeza
    bistra glava mente f lúcida; testa f
    kronane glave testas f pl coronadas
    s povešeno glavo cabizbajo
    glava me boli me duele la cabeza; tengo dolor de cabeza
    biti bistre glave tener (una buena) cabeza
    to mi gre po glavi esto me tiene muy preocupado
    to mi ne gre v glavo no me entra (en la cabeza)
    to mi ne gre iz glave no se me quita de la cabeza
    iti, stopiti v glavo subirse a la cabeza
    stopiti komu v glavo (vino, uspeh) subírsele a alg a la cabeza
    izgubiti glavo perder la cabeza
    z glavo jamčiti responder con el cuello
    izbiti si iz glave kaj quitarse a/c de la cabeza
    (o)prati komu glavo (fig) dar a alg un fregado
    pastí na glavo caer de cabeza
    si na glavo padel? ¿estás tocado de la cabeza?
    nisem na glavo padel (fam) no tengo pelo de tonto
    kaj mu je padlo v glavo? ¿qué se le ha metido en la cabeza?
    pognati si kroglo v glavo pegarse un tiro en la cabeza
    postaviti vse na glavo revolverlo todo, fam ponerlo todo patas arriba
    prijeti se za glavo (fig) llevarse las manos a la cabeza
    razbijati (béliti si) glavo romperse (ali quebrarse) la cabeza
    razpisati nagrado na glavo kake osebe poner precio a la cabeza de alg
    riniti z glavo skozi zid dar con la cabeza contra la pared
    stavim glavo, da ... apuesto la cabeza a que...
    šiniti v glavo cruzar por la mente
    vbiti si kaj v glavo meterse a/c en la cabeza
    ne vem, kje se me glava drži no sé dónde tengo la cabeza (ali dónde volver la cabeza)
    vse se mi vrtí v glavi todo me da vueltas en la cabeza
    zrasti komu čez glavo desbordar (ali superar) a alg
    stvar mu je zrasla čez glavo la empresa es superior a sus fuerzas
    kdor nima v glavi, mora imeti v petáh (nogah) cuando no se tiene cabeza, hay que tener pies
    kolikor glav, toliko mnenj tantas cabezas, tantos pareceres
  • glava boli koga frazem
    (imeti skrbi; obžalovati kaj) ▸ fő a feje, fáj a feje
    glava boli koga zaradi česa ▸ fáj a feje valami miatt, fő a feje valami miatt
    Brez skrbi, tokrat vas ne bo bolela glava zaradi previsokega računa mobilne telefonije. ▸ Nyugi, most nem fog fejfájást okozni a magas mobiltelefon-számla.
    Kljub veselemu decembru ne zanemarite službenih obveznosti. Da vas potem januarja ne bo bolela glava. ▸ Hogy januárban ne fájjon a feje, a decemberi vidámságok közepette se hanyagolja el szolgálati kötelezettségeit!
  • glavník (-a) m pettine:
    česati se z glavnikom pettinarsi
    zobje pri glavniku i denti del pettine
    ženski glavnik pettine da donna
  • gleda|ti1 [é] (-m) pogledati

    1. schauen, blicken, sehen; nesrečo, predstavo ipd.: zuschauen, zusehen, (etwas) mit ansehen; (opazovati) betrachten; filozofija betrachten, anschauen
    gledati dol hinunterblicken/herunterblicken, hinunterschauen/herunterschauen, hinuntersehen/heruntersehen
    gledati naprej nach vorne schauen/blicken
    gledati nazaj zurückschauen, zurückblicken
    gledati navzgor hinaufschauen/heraufschauen, kvišku: emporblicken, emporschauen, aufschauen (zu), aufblicken
    gledati ven hinausblicken, hinausschauen
    gledati skozi kaj durch (etwas) hindurchsehen
    gledati za kom/čim (jemandem/etwas) nachschauen, nachblicken

    2. (delati …obraz)
    žalostno/veselo/jezno gledati traurig/fröhlich/böse dreinschauen, ein (trauriges/fröhliches/böses …) Gesicht machen
    gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen

    3.
    gledati da … (poskrbeti, da …) zusehen, [daß] dass/sehen, [daß] dass …

    4.
    gledati televizijo fernsehen
    gledati barvno televizijo farbfernsehen

    5. okno na cesto itd.: gehen auf, liegen zu

    6.
    gledati na (paziti na) schauen auf, Wert legen auf, na denar: das Geld zusammenhalten
    gledati na modo [modebewußt] modebewusst sein
    gledati na tradicijo [traditionsbewußt] traditionsbewusst sein
    gledati na cene [preisbewußt] preisbewusst sein
    |
    gledati postrani figurativno von der Seite ansehen/scheel ansehen
    spoštljivo gledati aufblicken zu
    gledati zviška koga herabblicken auf, herabschauen auf
    obožujoče gledati koga (jemanden) anhimmeln
    zaljubljeno gledati koga (jemandem) verliebte Augen machen
    figurativno gledati kot tele nova vrata vor (etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/stehen wie die Kuh vor einem neuen Tor
  • glédati to look (at, on); to see; (opazovati) to watch, to observe, to eye, to view, to regard; figurativno to consider; (paziti na) to attend to, to look after, to see that something is done; to look to it that...; (prizadevati si) to endeavour, to try, to make efforts

    glej! look!, see!, look here!, arhaično lo; lo and behold!, (začudeno) well, well!, well I never!, just imagine!
    glej, glej! well, well!, arhaično lo and behold!
    glej no!, glej si no glej! well, well, well!; žargon well get a load of that!
    toda glej! but just imagine!, but lo and behold!
    glej, da prideš pravočasno! see that you come in time!
    dobro glej! look sharp!
    jaz samo gledam I am all eyes
    debelo glédati to open one's eyes wide, to be all eyes
    debelo glédati od značudenja to stare with surprise
    grdo, jezno, temno glédati to scowl, to frown
    glédati komu v obraz to look someone in the face
    glédati okoli to look around
    glédati skozi okno to look out of the window
    pozorno glédati to look intently
    škilavo glédati to squint
    glédati s strahom v prihodnost to look forward with dread to the future
    glédati za kom to look (ali to gaze) after someone
    postrani glédati to look askance (koga at someone)
    pogumno glédati nevarnosti v obraz to face danger bravely, to look danger in the face
    on ne gleda na stroške he takes no account of the expense, with him expense is no object
    zaljubljeno glédati koga to make (ali to cast) sheep's eyes at someone
    kam gleda to okno? where does this window face?
    zelo glédati na svojo obleko (figurativno) to be very particular about one's dress
    zelo gleda na svoje interese he keeps an eye on his interests
    zviška glédati na koga to look down on someone
    glédati se to look at one another (at each other)
    glédati se (v zrcalu) to look at oneself
    glédati se postrani to look askance at one another (at each other)
    grdó se gledata they are at daggers drawn
  • glédati (-am) imperf. ➞ pogledati

    1. (upirati, usmerjati pogled kam) guardare; stare a vedere, guardare fisso; osservare:
    gledati skozi okno guardare dalla finestra
    gledati film, televizijo guardare un film, la televisione
    pren. gledati kakor tele v nova vrata sgranare, strabuzzare gli occhi
    gledati kakor miš iz bele moke guardare con aria assonnata
    pog. gledati ko zaboden vol avere uno sguardo ebete
    križem gledati essere strabico

    2. (s pogledom izražati kaj) guardare:
    grdo gledati guardare bieco, di traverso
    prijazno gledati guardare affabilmente
    srepo gledati guardare fisso
    zamišljeno gledati guardare con aria pensierosa
    zaljubljeno gledati fare gli occhi di triglia
    zvrha gledati guardare dall'alto in basso

    3. (biti obrnjen kam) essere rivolto verso, dare su:
    okno gleda na ulico la finestra dà sulla strada

    4. (izstopati, moliti, štrleti) sporgere, uscire:
    palec gleda iz čevlja il pollice sporge dalla scarpa
    krilo ji je gledalo izpod plašča di sotto il cappotto si vedeva la gonna
    pren. strah mu je gledal iz oči negli occhi gli si leggeva la paura

    5. (imeti določen odnos do česa) guardare:
    gledati z določenega stališča guardare da una certa visuale
    kritično gledati sodobno družbo guardare con occhio critico alla società moderna

    6. (prisojati čemu pomembnost):
    gledati na badare, pensare a
    ne gledati na stroške non badare a spese
    gledati le na svojo korist pensare solamente al proprio interesse

    7. (delati, da se zgodi zaželeno) vedere; pensare:
    sam naj gleda, da ne bo imel težav veda da solo a non aver rogne

    8. pog. (kazati zanimanje za osebo drugega spola) guardare dietro a:
    je že začela gledati po fantih ha già cominciato a guardare dietro ai giovanotti
    gledati za ženskami correre dietro, star dietro alle donne
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    takega početja ne bom več gledal questo non lo sopporto più
    pren. gledati izpod čela guardare con occhio bieco
    gledati na vsak fičnik lesinare il centesimo
    ne gledati ne na levo ne na desno fare di testa propria; non guardare in faccia a nessuno
    gledati na kaj (paziti, varovati) aver cura di qcs.
    pren. gledati komu na prste non fidarsi di uno
    pren. gledati komu skozi prste chiudere un occhio, lasciar perdere
    pren. gledati smrti v oči trovarsi a tu per tu con la morte
    gledati z drugimi očmi guardare con occhi diversi
    priti kam samo na uro gledat andare in qualche luogo senza combinare niente
    pren. le kam je gledal, ko se je oženil z njo ma dove aveva gli ccchi quando la prese in moglie?
    gledati se kakor pes in mačka essere come cane e gatto, come il diavolo e l'acqua santa
    PREGOVORI:
    podarjenemu konju se ne gleda na zobe a caval donato non si guardano i denti
  • glédati -am nedov.
    1. a privi, a se uita
    2. a viziona
    3.
    okno gleda na cesto fereastra dă spre stradă
    4. a ieşi
  • gledé

    A) prep.

    1. (za izražanje pojasnila) riguardo a, in merito a, quanto a, circa, su;
    predpisi glede dohodnine le norme sul reddito
    glede teh vprašanj so mnenja različna riguardo a tali questioni le opinioni divergono

    2. (za izražanje cilja) per, circa:
    ali si uredil glede prenočišča? per il pernottamento hai combinato qualcosa?

    3. (za izražanje stališča, s katerega se kaj presoja) quanto a, come:
    glede nadarjenosti presega vse sošolce come talento supera tutti i compagni di scuola

    B) gledé na adv.

    1. (izraža stališče, s katerega se kaj presoja) quanto a, riguardo a:
    preizkus materiala glede na odpornost prova del materiale quanto a resistenza
    glede na to, da je cesta slaba, ne vozi prehitro essendo la strada in cattivo stato, non correre troppo

    2. (izraža primerjavo, nasprotje) rispetto a, dato, malgrado:
    število naročnikov je glede na lansko leto močno padlo rispetto all'anno scorso il numero degli abbonati è sensibilmente calato
    glede na neizkušenost se je kar dobro uveljavil si è affermato malgrado l'inesperienza
  • gledíšče punto m de vista; criterio m

    stati na drugem gledišču ser de otra opinión; pensar de otro modo; tener otro punto de vista
    zastopati gledišče, da ... opinar que...; sostener el criterio (ali la opinión) que...
  • glej! siehe! (glej tudi siehe auch/s. a.; glej zgoraj siehe oben/s. o.)
    glej!, da …! schau, [daß] dass/mach, [daß] dass … (mach, [daß] dass du wegkommst)
    glej!, glej! schau, schau!
  • glína (-e) f argilla:
    gnesti, kopati, sušiti, žgati glino impastare, cavare, seccare, cuocere l'argilla
    mastna, suha glina argilla grassa, magra
    lončarska, opekarska, porcelanska glina argilla da ceramiche, laterizi, porcellane
    žgana glina terracotta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    petr. bela glina caolino
    rdeča glina argilla rossa
    teh. ekspandirana glina argilla espansa
  • globalen pridevnik
    1. (o svetu kot povezani celoti) ▸ globális, világ-
    globalna ekonomija ▸ világgazdaság, globális gazdaság
    globalna konkurenčnost ▸ globális versenyképesség
    globalna korporacija ▸ globális vállalat
    globalna recesija ▸ globális recesszió
    globalni trg ▸ világpiac, globális piac
    globalni problem ▸ globális probléma
    na globalni ravni ▸ világszinten
    globalni trendi ▸ globális trendek
    globalne spremembe ▸ globális változások
    globalna politika ▸ világpolitika, globális politika
    globalna gospodarska kriza ▸ gazdasági világválság, globális gazdasági válság
    Angleški jezik postaja, če še ni, jezik globalne komunikacije. ▸ Az angol kezd a globális kommunikáció nyelvévé válni, ha még nem az.
    Povezane iztočnice: zakon o globalni zaščiti slovenske manjšine, globalni dogovor o beguncih

    2. ekologija (o segrevanju Zemlje) ▸ globális
    globalna temperatura ▸ globális hőmérséklet
    Cilj je omejiti dvig globalne temperature na največ dve stopinji Celzija. ▸ A cél az, hogy a globális hőmérséklet-emelkedés ne haladja meg a két Celsius-fokot.
    globalna otoplitev ▸ globális felmelegedés
    Za globalno otoplitev je kriv človek s svojim pretiranim onesnaževanjem ozračja. ▸ A globális felmelegedésért az ember a hibás a súlyos légköri szennyezéssel.

    3. (celostni) ▸ globális, átfogó
    globalni vidik ▸ globális aspektus
    Psihosomatika poudarja z vso močjo globalni vidik človeka. ▸ A pszichoszomatika minden erejével az ember globális aspektusát hangsúlyozza.
    Menim, da se krščanskost posameznikovega prepričanja skriva v precej bolj globalnem razumevanju življenja. ▸ Úgy vélem, hogy az ember kereszténysége az élet sokkal átfogóbb megértésében rejlik.
  • gloda|ti [ô] (-m) nagen; knabbern (an), (etwas) benagen; geografija voda bregove: aushöhlen; kauen an
    figurativno glodati koga an (jemandem) nagen (skrb ga gloda die Sorge nagt an ihm; glodalo ga je, da es nagte an ihm, [daß] dass)
  • glodáti (-ám) imperf. ➞ oglodati

    1. rodere, rosicchiare; ekst. erodere:
    glodati kost rodere l'osso
    voda gloda breg l'acqua erode la riva

    2. pren. (povzročati neugoden telesen, duševen občutek) rodere; divorare; attossicare:
    glodala jo je skrivna bolezen era rosa da un morbo latente
    gloda ga zavist krivde è roso dal rimorso

    3. pren. (slabo govoriti o kom) sparlare, malignare:
    zlobni jeziki kar naprej glodajo le malelingue non la smettono di sparlare
  • glúh (-a -o)

    A) adj.

    1. sordo
    gluh na eno uho sordo da un orecchio
    gluh kakor kamen, zemlja sordo spaccato, sordo come una campana

    2. pren. gluh za (ki noče upoštevati česa) sordo:
    biti gluh za nekoga prošnje essere sordo alle preghiere di qcn.

    3. pren. (ki je brez zvoka, šuma) sordo; silenzioso; tacito, solitario:
    gluh gozd bosco silenzioso
    gluha tišina silenzio sordo

    4. (neobčutljiv, brezčuten) insensibile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. biti gluh na to uho non sentirci da quest'orecchio
    pren. ne kriči, saj nisem gluh perché gridi, non sono mica sordo
    pren. govoriti gluhim ušesom parlare ai sordi
    pren. naleteti na gluha ušesa aver da fare coi sordi
    voj. gluhi naboj cartuccia inesplosa
    čeb. gluho jajčece uovo non fecondato

    B) glúhi (-a -o) m, f, n sordo (-a):
    zavod za gluhe (gluhoneme) istituto dei sordomuti
  • glúšec deaf person

    kot da bi glúšcem govoril (figurativno) you might as well talk to a brick wall
  • gnezdišče samostalnik
    1. (o gnezdih živali) ▸ fészkelőhely, fészekrakó hely
    gnezdišče štorkelj ▸ gólyák fészkelőhelye
    gnezdišče ptic ▸ madarak fészkelőhelye
    gnezdišče želv ▸ teknősök fészkelőhelye
    uničevanje gnezdišč ▸ fészekrakó helyek pusztítása
    umetno gnezdišče ▸ mesterséges fészkelőhely
    primerno gnezdišče ▸ megfelelő fészkelőhely
    naravno gnezdišče ▸ természetes fészkelőhely
    gnezdišče planinskega orla ▸ szirti sas fészkelőhelye
    gnezdišče sivih čapelj ▸ szürke gémek fészkelőhelye
    Rezervat je danes eno najpomembnejših gnezdišč za vodne ptice. ▸ A rezervátum ma a vízi madarak egyik legfontosabb fészkelőhelye.

    2. (vir dejavnosti; leglo) ▸ melegágy, keltetőhely
    Delam in živim na Manhattnu, kjer imajo nekatere šole dvomljiv sloves, da izvajajo pritisk na učence ter da so kot gnezdišča prestižnih univerz. ▸ Manhattan-ben dolgozom és élek, ahol néhány iskolának kétes híre van amiatt, hogy nyomást gyakorolnak a diákjaikra és hogy a tekintélyes egyetemek előszobájaként működnek.
    Nekateri obravnavani filmi so pravo gnezdišče tovrstnih idej. ▸ A tárgyalt filmek némelyike valóságos melegágya az ilyen gondolatoknak.
    Ta polotok pa nikoli ni bil gnezdišče nestrpnosti, čeprav nam jo "osvoboditelji" že tretjič v tem stoletju skušajo vcepiti. ▸ Ez a félsziget azonban soha nem volt az intolerancia melegágya, még annak ellenére sem, hogy a „felszabadítók” ebben az évszázadban már harmadszor próbálják belénk sulykolni ezt.
  • gnezditi glagol
    1. (o živalih) ▸ fészkel
    ptica gnezdi ▸ madár fészkel
    Obrežja mrtvic so navadno poraščena s šopi šašev in trstičja. Tu gnezdijo in najdejo zatočišče številne ogrožene ptice. ▸ A holtágak partjait általában sás és nádas borítja. Számos veszélyeztetett madár fészkel itt és talál menedéket.
    štorklja gnezdi ▸ gólya fészkel
    Ne pravijo kar tako, da lastovke k hiši prinašajo srečo, saj lastovke in štorklje gnezdijo le na zdravih mestih, kjer se tudi ljudje dobro počutijo. ▸ Nem csak mendemonda, hogy a fecskék szerencsét hoznak a házhoz, mivel a fecskék és a gólyák csak olyan egészséges helyen fészkelnek, ahol az emberek jól érzik magukat.
    orel gnezdi ▸ sas fészkel
    ponirek gnezdi ▸ vöcsök fészkel
    lastovka gnezdi ▸ fecske fészkel
    galeb gnezdi ▸ sirály fészkel
    čigra gnezdi ▸ csér fészkel
    čaplja gnezdi ▸ kócsag fészkel
    vodomec gnezdi ▸ jégmadár fészkel
    gnezditi v krošnji ▸ lombokban fészkel
    gnezditi v duplih ▸ odúban fészkel
    gnezditi v luknjah ▸ üregben fészkel
    Taščice gnezdijo v luknjah, ki nastanejo v drevesih, ko jim odpadejo odmrle veje. ▸ A vörösbegy az elhalt ágak lehullása után a fákban keletkező üregekben fészkel.
    gnezditi v stenah ▸ falban fészkel
    gnezditi na otoku ▸ szigeten fészkel
    gnezditi na drevesu ▸ fán fészkel
    gnezditi v kolonijah ▸ kolóniákban fészkel
    gnezditi na območju česa ▸ valaminek a területén fészkel
    Albatrosi ponavadi gnezdijo na osamljenih otočkih v Tihem oceanu. ▸ Az albatroszok rendszerint a Csendes-óceán apró lakatlan szigetein fészkelnek.

    2. literarno (o lokaciji) ▸ fészket rak, befészkel, bevackol
    Edino razkošje, ki si ga občasno privošči, je počitek na zasilnem ležišču, če na njem ne gnezdi kateri od potnikov ali njegovih pomočnikov. ▸ Az egyetlen luxus, amit időnként megenged magának, hogy megpihenjen egy szükségágyon, ha valamelyik utasa vagy asszisztense már nem vackolta be magát oda.
    Ta starodavna vas gnezdi visoko na strmem grebenu nad Kolpo in se razgleduje daleč po hrvaških poljih onkraj nje. ▸ Ez az ősi falu egy meredek hegygerincen trónol a Kolpa folyó felett, és a mögötte elterülő horvátországi mezőkre néz.
    V vdolbinah jezika gnezdijo bakterije, ki proizvajajo žveplo. ▸ A ként termelő baktériumok a nyelv mélyedéseiben fészkelnek.
    Ležala sva vsak na svojem boku, kakor žlici, ki gnezdita v predalu. ▸ Az oldalunkon feküdtünk, mint a fiókba bevackolt két kanál.

    3. pogosto v literarnem kontekstu (o prisotnosti, izvoru) ▸ honol, beágyazódik, fészkel
    Tudi vsa kultura navsezadnje gnezdi v duševnosti možganov. ▸ Végül is minden kultúra beágyazódik az agy pszichéjébe.
    Po njegovem mnenju pojav rasizma gnezdi prav v neoliberalnem sistemu. ▸ Véleménye szerint a rasszizmus jelensége éppen a neoliberális rendszerben gyökerezik.
    Samo v grobu gnezdi tak mrak. ▸ Csak a sírban honol ilyen sötétség.

    4. v računalništvu (o podatkih) ▸ beágyaz
    gnezditi tabele ▸ táblázatot beágyaz
    Če znotraj celice gnezdite tabele, ima ugnezdena tabela barvo ozadja isto kot celica, v katero je tabela postavljena. ▸ Ha a táblázatot egy cellába ágyazza be, a beágyazott táblázatnak ugyanaz lesz a háttérszíne, mint annak a cellának, amelyben a táblázatot elhelyezte.
    Bolj izkušeni uporabniki lahko gnezdijo rezultate poizvedb v svoje vnaprej pripravljene spletne strani. ▸ A tapasztaltabb felhasználók a lekérdezési eredményeket saját, előre elkészített weboldalakba ágyazhatják be.
    Lastniki spletnih strani lahko videoposnetke 'gnezdijo' tudi na svoji spletni strani. ▸ A honlaptulajdonosok videókat is beágyazhatnak az oldalaikba.
  • gniti glagol
    1. (razkrajati se) ▸ rohad, rothad
    grozdje gnije ▸ szőlő rohad
    sadje gnije ▸ gyümölcs rohad
    plodovi gnijejo ▸ termés rothad
    zob gnijekontrastivno zanimivo szuvasodik
    Če preveč zalivamo, začne rastlina gniti. ▸ Ha túl sokat öntözzük, a növény elkezd rohadni.
    Če se hrana ne more prebaviti, gnije. ▸ Ha az étel nem tud megemésztődni, rothadásnak indul.
    Trupla so pustili gniti na soncu. ▸ A holttesteket hagyták a napon bomlani.

    2. izraža negativen odnos (životariti) ▸ rohad, rothad
    gniti v zaporu ▸ börtönben rohad
    gniti v ječi ▸ tömlöcben rothad
    gniti doma ▸ otthon rohad
    Do smrti bom gnil v zaporu. ▸ Élete végéig a börtönben fog rohadni.
    Tako dolgo že gnijem doma, da sem možnosti za službo zelo vesela. ▸ Már olyan régen rohadok otthon, hogy nagyon örülök a munkalehetőségnek.