Franja

ob-iectō -āre -āvī -ātum (frequ. k obicere)

1. nasproti metati, postavljati, držati: caput fretis V. potapljati se, spuščati se v morje (o labodu), ingerit obiectans trepidantibus ora leonis Sil., huc illuc clipeum obiectare Stat.

2. nastavljati, izpostavljati: in acie celebra vitam o. Pac. fr., se hostium telis o. L., aliquem periculis S., caput (življenje) periclis V., vitam procellis Cl., animam pro cunctis V. žrtvovati.

3. metati kaj pred koga, komu: nos feris et beluarum laniationibus Arn., advenas equis mandendos Mel.

4. metaf. očitati: famem nostris C., mihi lacrimulam Cispiani iudicii obiectas? Ci., alicui vecordiam S., alicui possessiones ex bonis proscriptorum S. fr., crimen impudicitiae T.; pesn.: natum (sina = smrt sinovo) obiectat et imputat illis O.; z ACI: Pl., nobilitas obiectare Fabio fugisse eum Ap. Claudium collegam L.

obisk moški spol (-a …) der Besuch (dolžnostni Pflichtbesuch, državniški Staatsbesuch, informativni Informationsbesuch, zdravnika na domu Hausbesuch, zastopnika na domu Kundenbesuch, sorodnikov Verwandtenbesuch, sožalni Kondolenzbesuch, vljudnostni Höflichkeitsbesuch); (obiskovanje) prireditev, obredov: der Besuch (cerkvenih obredov Kirchenbesuch, gledališke predstave Theaterbesuch, kinopredstave Kinobesuch, koncerta Konzertbesuch)
dovoljenje za obisk die Besuchserlaubnis, zapornika: Sprecherlaubnis
čas obiskov die Besuchszeit
dan obiskov der Besuchstag
soba za obiske das Besuchszimmer
na obisk auf Besuch
iti na obisk k (jemanden/etwas) besuchen, einen Besuch machen bei, (jemandem) einen Besuch abstatten
vrniti obisk den Besuch erwidern
priti na kratek obisk (kurz) hereinschauen
imeti obisk Besuch haben
kot obisk besuchsweise

oblātrātrīx -īcis, f (fem. k oblātrātor: oblātrāre) lajavka, bevskačica, revskačica (nad kom): sed nolo mihi oblatratricem in aedis intromittere Pl.

obligar [g/gu] zavezati, zadolžiti; prisiliti

obligar a pagar prisiliti k plačilu
obligar a uno con dádivas koga z darili pridobiti
obligarse zavezati se, obljubiti

obligation [-sjɔ̃] féminin obveznost, dolžnost; potreba, nujnost; obveznica, zadolžnica

sans obligation brezobvezno
remplir ses obligations izpolniti svoje obveznosti
obligation scolaire šolska obveznost
fête féminin d'obligation (religion) zapovedan praznik
obligation foncière zastavnica
obligation alimentaire, d'entretien obveznost alimentacije, preživnine
obligations de fonds publics (commerce) državni papirji
aucune obligation d'achat! neobvezen nakup!
s'acquitter d'une, remplir une, satisfaire à une obligation izpolniti obveznost
assumer, contracter une obligation prevzeti obveznost
émettre, rembourser des obligations izdati, izplačati obveznice
être dans l'obligation de biti prisiljen, biti dolžan, morati
faire honneur à ses obligations poravnati svoje obveznosti, dolgove
se faire une obligation (de) smatrati za svojo obveznost ali dolžnost
imposer une obligation naložiti obveznost
avoir beaucoup d'obligation à quelqu'un pour quelque chose biti komu dolžan veliko zahvalo za kaj
il m'incombe l'obligation obvezan sem (de za, k)

ob-ligō -āre -āvī -ātum (ob in ligāre)

1. (z)vezati, navez(ov)ati, privez(ov)ati, obvez(ov)ati, zvez(ov)ati, zavez(ov)ati: obligatus corio Corn. zvezan v usnjeno vrečo, muscus (sc. articulis) obligatus Plin. navezan, Prometheus obligatus aliti H. uklenjen za orla, o. oculos Sen. ph., os Plin., Aesculapius primus vulnus obligavit Ci., o. crus fractum Pl., brachia T., venas T. podvezati, aliquem (vulnus alicuius) Ci., Suet., obliga, obsigna cito (sc. epistulam) Pl., surculum libro Varr. oviti.

2. metaf. obvez(ov)ati, zavez(ov)ati: Suet., Icti., o. aliquem sibi liberalitate Ci., hostes beneficio Ci., aliquem sponsione L., pignore fidem Cu. z zastavo se zavezati k zvestobi, militiae sacramento Ci. (vojaka) zapriseči, s prisego vezati, foedere obligatus L. vezan s pogodbo (z zavezo), o. se nexu Ci., unum vadem tribus milibus aeris L. zavezati na plačilo, obligabis me (sc. tibi) Plin. iun.; tako tudi obligari alicui obvez(ov)ati, zavez(ov)ati se komu: me tibi obligatum fore Ci. obvezan, zavezan, obligatam redde Iovi dapem H. za katero si se z obljubo zavezal, da jo boš dal = zaobljubljeno; z ut in cj.: obligor, ut tangam laenifera litora Ponti O. obvezan (prisiljen) sem; s sup.: obligati sunt interrogatum Amm.: occ.
a) (z)vezati = ovreti (ovirati), utesniti (utesnjevati): hoc iudicio districtus atque obligatus Ci.
b) zastaviti (zastavljati), v zastavo da(ja)ti, zadolžiti (zadolževati): fortunas suas Ci., praedia fratri Suet., bona sua pignori Icti. zastaviti, praedia obligata Ci. zastavljena, zadolžena (naspr. soluta), o. fidem L. besedo.
c) koga narediti (delati) krivega česa: ludos scelere Ci., aliquem scelere Ci., Suet.; pesn.: caput perfidum votis H. biti kriv neizpolnitve storjene zaobljube; pregrešiti se z neizpolnitvijo storjene zaobljube; med. in refl. zagrešiti, pregrešiti se (grešiti) zoper kaj, zagaziti, zaiti, zabresti v kaj, zapasti (zapadati) čemu, v kaj: obligari fraude impiā Ci., legum iudiciumque poenis Ci., superstitione Ci., obligare se furti Scaevola ap. Gell.

oblīquō -āre -āvī -ātum (oblīquus)

1. naravna(va)ti, usmeriti (usmerjati), naperiti (naperjati) kaj poševno, storiti, narediti (delati), napraviti (napravljati) kaj poševno (postrani, napošév): oculos obliquat Cerberus O. škili, ensem in latus obliquat O. zamahne v stran, sinūs (sc. velorum) in ventum o. V. jadra poševno proti vetru nape(nja)ti, specula, quae facies prospicientium obliquant Sen. ph., insigne gentis (sc. Sueborum) obliquare crinem nodoque substringere T. česati postrani.

2. metaf. prikrito (presejano, pretreseno, ublaženo) izreči (izrekati): et k, quae et ipsa quorundam nominum nota est, et q, cuius similis effectu specieque, nisi quod paulum a nostris obliquatur, coppa apud Graecos nunc tantum in numero manet Q., preces Stat., responsum Arn.

ob-līscor -līscī (star. sinkop. soobl. k oblīvīscor) = oblīvīscor pozabiti (pozabljati): veritus sum arbitros, atque utinam memet possim obliscier! Acc., an ego Ulixem obliscar umquam aut quemquam praeponi velim? Acc.

ob-līvīscor -scī, oblītus sum (k linere, levis = v spominu prečrtati, iz spomina izbrisati; oblītus iz *oblīvitus)

1. pozabiti, pozabljati kaj, na kaj; tudi = hote ne misliti več na kaj (naspr. memini, in mentem venit): cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci.; z gen.: H., V., N., Iust., Sen. ph. idr., offensarum T., controversiarum ac dissensionis C., obliviscere caedis atque incendiorum Ci., nimium … oblite tuorum O.; refl.: sui oblivisci pozabljati nase =
a) ničesar ne vedeti o sebi, ne zavedati se; α) za časa življenja (= ne vedeti, v katerem času da se živi): T. (Dial.). β) po smrti: Sen. tr.
b) ne zavedati se = biti raztresenih misli: prorsum oblitus sum mei Ter.
c) spozabljati se = ne misliti na svojo dostojnost: non oblita Iuno sui Val. Fl.; redkeje z acc.: Acc., Iust., Aur., Vulg., o. artificium Ci., se quoddam oblitum N., o. amissos Graecos V., obliviscendus et illis H.; z inf.: Ter., O., Suet., emere oblitus es Ci.; z ACI: T., Cu., Sen. rh., obliviscitur se patrem esse Ci.; z odvisnim vprašalnim stavkom: L., Cu., H., Sen. ph., ut unde audierit oblitus sit Ci.; metaf.: saecla obliviscentia Cat. hitro pozabljajoča, poma degenerant sucos oblita priores V. pogrešajoča, oblito palato O., oblito pectore Cat.

2. metaf. pozabiti (pozabljati) (na) kaj = vnemar pustiti (puščati) kaj, ne (z)meniti se za kaj: Sen. ph., Petr., o. pudoris O., feritatis ingenitae L., consuetudinis suae Ci., sui Ci., V. izneveriti se sebi (svojemu značaju, svojim navadam, načelom); z acc.: cultum oblitus es Caecil.; z inf.: obliti sunt Romae loquier linguā Latinā Naev. ap. Gell.

Opomba: Oblīvīscor v pass. pomenu: adoptivae familiae obliviscuntur Paul.; pogosto pt. pf. oblītus 3 pozabljen: Val. Fl., Val. Max., Aug., oblita mihi carmina V.

ob-longulus 3 (demin. k oblongus) nekoliko (precej) dolg, podolgovat, podolgast: Gell.

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obrat¹ moški spol (-a …)

1. (vrtljaj) die Drehung, Umdrehung, die Tour
število obratov v minuti die Minutendrehzahl (kratica : U/min)

2. (sukanje, vrtenje) die Drehung (na desno Rechtsdrehung, na levo Linksdrehung, navznoter Einwärtsdrehung)

3. (zasuk) der Schwenk (kamere Kameraschwenk), die Wendung (proč Abwendung, k Hinwendung, na levo Linkswendung, na desno Rechtswendung)

4. (obrnitev) die Umkehrung, die Kehrtwendung; die Wende
Sončev obrat die Sonnenwende
(poletni Sommersonnenwende, zimski Wintersonnenwende)

5.
besedni obrat die Redewendung

obrēptiō -ōnis, f (obrēpere) priplazenje do česa, k čemu, zalezovanje, nepričakovan napad: Front., Arn., occultae obreptiones Aug.; metaf.

1. plazenje = nravni, moralni padec zaradi pozabljivosti ali človeške slabosti: quod Petrus Christum sequitur, devotionis, quod negat, obreptionis (sc. est) Ambr.

2. nezakonito (prevarantsko, goljufivo) pridobivanje: precum Cod. I. s prošnjami, per obreptionem petere fundum alicuius Ulp. (Dig.) s prevaro, z goljufijo, arrogari per obreptionem Ulp. (Dig.) s prevaro = s prikritjem (zatajitvijo) svojega stanu.

obrēptō -āre -āvī (frequ. k obrēpere) zalezovati koga: ne quis obreptaverit Pl., pinxit nobiles Bacchas obreptantibus Satyris Plin.

obréžje côte ženski spol , littoral moški spol , rivage moški spol , rive ženski spol

morsko obrežje bord moški spol de (la) mer, côte ženski spol, rivage ženski spol
peščeno, prodnato obrežje rivage moški spol de sable, de galets
dostop k obrežju accès moški spol au rivage

obrnit|ev ženski spol (-ve …) nazaj, na drugo stran: die Umkehrung, die Umkehr; (zasuk) die Wendung (k zu) (ponovna Rückwendung, spontana Selbstwendung)
obrnitev vase die Selbsteinkehr
| ➞ → obrat

obrníti to turn upside down, to turn inside out; to invert; (okoli osi) to wheel (round), (ladjo) to veer, to bring about

obrníti glavo to turn one's head
obrníti v stran to swerve
obrnil mu je hrbet he turned his back on him
obrníti list figurativno to turn the record over, to change the subject
obrnite (list), prosimo! let's change the subject, please!
obrníti se to turn round
obrníti se k, proti to turn towards
obrníti se na levo to turn (to the) left
obrníti se na koga to apply to someone, to address someone, to appeal to someone, to turn to someone, to call upon someone
obrníti se za informacije pri, na to inquire at
zadeva se je obrnila na boljše the matter has taken a turn for the better
dovolite, da se obrnem na vas v zelo važni zadevi allow me to consult (ali approach) you on a very important matter
obrníti se zelo na slabše to take a drastic turn for the worse
moram se obrníti na direktorja I must refer to the manager

obŕnjenost (-i) f orientamento; indirizzo; mat. reciprocità:
obrnjenost k sebi, vase introversione
obrnjenost navzven estroversione; med. valgismo
obrnjenost (podjetja)
k trgu orientamento verso il mercato

ob-satullō -āre (demin. k obsaturāre) malce (na)sititi: „obstrudant, obsatullent“, ab avide trudendo in gulam, non sumendo cibum Poeta comicus ap. Fest.

observātrīx -īcis, f (fem. k observātor) opazovalka: fides observatrix Tert.