Franja

Zadetki iskanja

  • nourish [nʌ́riš] prehodni glagol
    (na)hraniti (on s, z)
    vzdrževati
    figurativno gojiti (sovraštvo, upanje)
    figurativno krepiti, jačiti
  • nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more

    skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
    čisto nóv quite new, spanking new, brand new
    Novo leto New Year, New Year's Day
    nóva luna new moon
    najnovejše novice the latest news
    nóva obleka a new dress
    Novi svet (Amerika) the New World
    nóva moda new look, new fashion
    dobiti nóve moči to recover
    zame to ni nič nóvega that is no news to me
    kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
    to mi je nóvo it's news to me
    pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
    to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
    začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
    živeti nóvo življenje to lead a new life
    želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
    nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
    to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me
  • nòv (nôva -o)

    A) adj.

    1. nuovo, recente, novello:
    nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
    nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
    jesti nov krompir mangiare patate novelle

    2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
    nova obleka abito nuovo

    3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
    nova zvezda stella nuova
    iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

    4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
    ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

    5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
    novi učenci i nuovi scolari
    novi diplomiranci i neolaureati

    6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
    novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

    7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
    novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
    upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

    8. pren. (tak kot pravi) novello:
    on je novi Manet è un novello Manet
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
    obrniti nov list, novo stran voltar pagina
    nov veter je zapihal tira un vento nuovo
    biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
    videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
    čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
    praznovati novo leto festeggiare Capodanno
    gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
    lingv. nova beseda neologismo
    nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
    um. nova gotika neogotico
    rel. nova maša messa novella
    um., lit. nova romantika neoromanticismo
    med. nova tvorba tumore
    bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
    lit., film. novi realizem neorealismo
    geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
    film. novi val nouvelle vague
    hist. novi vek evo moderno
    metal. novo srebro alpacca, argentone
    agr. nov cepič reinnesto
    nov pristaš proselito
    med. nova tvorba tumore
    film. nova verzija remake
    nova vrstica capoverso
    trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
    bibl. Novi testament Nuovo Testamento
    pren. novi član skupnosti neofita
    ekon. novi menični upnik giratario
    novi odlok controdecreto
    novi poskus riprova
    pren. novo ovrednotenje rivalutazione
    bot. novo poganjanje rintallo
    novo povelje contrordine
    PREGOVORI:
    nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

    B) nôvi (-a -o) m, f, n

    1. novi il nuovo (capo ecc.):
    novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

    2. nova:
    zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

    3. novo il nuovo:
    boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo
  • novóst newness, novelty; figurativno freshness

    novósti pl ekonomija novelties pl; (novotarija) innovation
    to je zame novóst (tega še nisem slišal) that is a new one on me
  • now1 [náu] prislov
    sedaj; torej, tedaj, sedaj, nato (pri pripovedovanju)

    from now on od sedaj naprej
    up to now do sedaj
    now and again (ali then) tu pa tam, včasih
    now ... now sedaj ... sedaj
    now ... then sedaj ... potem
    now or never sedaj ali nikoli
    come now!; ali now now! ne tvezi!, pojdi no!
    just now pravkar, pred kakšnim trenutkom
  • nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost

    sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
    c'est un homme nul (on) je prava ničla
    nulle part nikjer
    nul et non avenu (juridique) neveljaven
    testament masculin nul neveljavna oporoka
    élève nul nesposoben dijak
    être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
    faire match nul (sport) igrati neodločeno
    déclarer nul proglasiti za neveljavno
    à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
    nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini
  • number1 [nʌ́mbə] samostalnik
    število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
    slovnica število (in the singular number)
    točka programa
    glasba, sleng popevka, ritem
    poetično, množina stihi
    sleng tip, patron

    figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
    science of numbers aritmetika
    number one ego, jaz; navtika prvi častnik
    golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
    ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
    to appear in numbers izhajati v zvezkih
    issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
    in round numbers okroglo
    in number številčno, po številu
    times without number neštetokrat
    numbers of times često; vedno znova
    without number neštevilno
    pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
    to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
    to lose the number of one's mess umreti
    his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
    one of their number nekdo iz njihove sredine
    he is not of our number ne spada k nam
    he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj
  • nut1 [nət] samostalnik
    botanika oreh, lešnik
    tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
    ekonomija, množina kockovec (premog)
    figurativno trd oreh
    sleng glava, buča
    sleng gizdalin
    sleng, množina nor

    sleng to be nuts biti nor, biti neumen
    sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
    sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
    blind nut puhel oreh
    sleng not for nuts sploh ne, nikakor
    sleng for nuts za šalo
    sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
    sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
    sleng off one's nut ob pamet, nor
    figurativno a hard nut to crack trd oreh
    to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
    as sweet as a nut kot iz škatlice
    a tough nut svojeglavec, trda buča
  • nutty [nʌ́ti] pridevnik
    poln orehov
    figurativno kot oreh, slasten
    sleng noro zaljubljen, nor (on, upon na)
    sleng pikanten, oster
  • o' [ə] predlog
    okrajšava od of, on

    it's two o'clock ura je dve
    twice o'Sundays dvakrat ob nedeljah
    o' nights ponoči
  • oar1 [o:] samostalnik
    veslo; veslač
    zoologija veslasta noga; greblja za peč (v pivovarni)

    bank of oars veslaška klop
    to bend to the oars veslati na vse kriplje
    to boat the oars izvleči vesla v čoln
    to feather the oars vesla na plosko spustiti
    to have an oar in every man's boat vtikati se v vsako stvar
    to lie on one's oars vesla na plosko položiti; figurativno dati roke križem
    to pull a good oar dobro veslati
    to put in one's oar vtikati se, vpasti v besedo
    to rest on one's oars počivati na lovorikah
    to toss the oars dvigniti vesla v pozdrav
    figurativno chained to the oar prikovan k delu
    pair-oar čoln na dve vesli
    four-oar čoln na štiri vesla
    ship your oars! pripravite vesla!
    unship your oars! izvlecite vesla!
  • oath [óuɵ] samostalnik
    prisega, zaprisega; kletev

    oath of allegiance prisega zvestobe
    oath of office službena zaprisega
    on oath pod prisego
    upon my oath! na to lahko prisežem
    to bind by oath zavezati s prisego
    in lieu of an oath namesto prisege
    to put s.o. on his oath zapriseči koga
    to take (ali make, swear) an oath priseči, zapriseči (on, to)
  • obá obé; obádva, obédve both; the two; either of two; the one and the other

    za naju oba for the two of us
    obe ti dekleti both these girls
    v obeh primerih in either case
    na obeh straneh ceste on either side (ali on both sides) of the road
    kateri od obeh? which of the two?
    obe moji roki both my hands
    oba vidva bosta morala to drago plačati you'll both have to pay dearly for it
  • občutljív touchy; sensitive (za mraz to cold); tender; arhaično sensible

    občutljíva koža, noga tender skin, foot
    občutljívo mesto tender spot
    občutljíva tehtnica sensitive scales pl
    občutljív je za svoj ugled he is touchy about his reputation
    dotaknil sem se ga na občutljívem mestu I touched him on a sore (ali tender) spot
    biti preveč občutljív to be too impressionable, too softhearted
  • obedovátí to lunch; to dine; to take one's lunch; to have (ali to eat) one's dinner; (zunaj doma) to dine out

    obedovátí meso, pečenko to dine on meat, on roast
    dobro (slabo) smo obedovali we have had a good (a bad) dinner
  • obésiti to hang (up); (človeka) to hang, to gibbet

    obésiti na steno to hang up on the wall
    obésiti se to hang oneself
    morilca so obesili the murderer was hanged
    obésiti na kavelj to hang (up) on a hook
    obésiti svetilko na strop to suspend a lamp from the ceiling
    za pete koga obésiti to hang someone by his heels
    obésiti medicino na klin (figurativno) to give up (ali žargon to pack in) medicine
    obésiti službo na klin (figurativno) to throw up one's job
    naj me obesijo, če... I'll be hanged if...
    za to bo obešen he'll swing for that
    obésiti komu kaj na vrat (naložiti mu, obremeniti ga) to burden, to saddle someone with something
    obésiti komu umor (figurativno) to pin the murder on someone
    prej se dam obésiti (figurativno) I'll be hanged first!
  • obétati to promise; to give (ali to pledge, arhaično to pass, to plight) one's word; (dajati nade) to give hope, to show promise, to bid fair, to raise expectations, to hold out hopes

    on napravi več kot obeta he is better than his word
    ne obetam si mnogo od njega I do not expect much of (ali from) him
    on mnogo obeta he is a promising youngster, he's doing well
    dobro se obeta it augurs well
    obétati lep razvoj to shape well
  • obétati prometer; ofrecer

    obetati zlate gradove (fig) prometer el oro y el moro
    vreme dobro obeta el tiempo es prometedor
    on je dečko, ki veliko obeta es un muchacho que promete
    mnogo si obetati od esperar mucho de
    mnogo si obetam od tega me prometo mucho de ello
  • obísk visit; call; (prisotnost) attendance; (oseba) visitor, company

    dan obiskov visiting day
    ure obiskov visiting hours pl, at home
    zelo kratek obísk a flying visit
    državni obísk state visit
    nastopni obísk first visit
    vljudnostni obísk duty call
    službeni obísk formal call
    poslovilni obísk farewell visit
    prijateljski obísk informal call; goodwill visit
    obísk bolnikov visit to (ali visiting of) patients
    letni poprečni obísk average annual attendance
    biti na obísku to be on a visit
    biti pri kom na obísku to be calling on someone
    delati obíske (o zdravniku) to make (ali to do, to go) one's rounds (z avtom by car)
    sem le na obísku tu I am only a visitor here
    sestra je na obísku pri teti my sister is on a visit to her aunt('s)
    imeti obísk to have visitors
    imamo vedno mnogo obískov we always have a lot of visitors
    danes sem imel mnogo obískov today I have had many calls (ali many callers)
    napraviti kratek obísk to pay a call, to drop in, (pri kom) to pay someone a flying visit
    vrniti obísk komu to return someone's visit (ali someone's call)
    priti na obísk to pay a visit (h komu to someone), to call (up)on someone, to come to see someone
  • oblačíti2 to cloud

    on oblačí in vedrí (figurativno) he is in complete charge, he is absolute master; he rules the roost
    oblačíti se to cloud (over, up) to become cloudy (ali clouded, overcast); to be clouding over; to become darkened (ali overspread) with clouds
    oblačí se it is clouding over