nourish [nʌ́riš] prehodni glagol
(na)hraniti (on s, z)
vzdrževati
figurativno gojiti (sovraštvo, upanje)
figurativno krepiti, jačiti
Zadetki iskanja
- nóv new; (nedaven) fresh, recent, late; (nenošen, nerabljen) not worn, not used; (neraziskan) unexplored; figurativno (novopečen) freshly baked, fresh; (dodaten) additional, more
skoraj nóv, kot nóv nearly new, as good as new
čisto nóv quite new, spanking new, brand new
Novo leto New Year, New Year's Day
nóva luna new moon
najnovejše novice the latest news
nóva obleka a new dress
Novi svet (Amerika) the New World
nóva moda new look, new fashion
dobiti nóve moči to recover
zame to ni nič nóvega that is no news to me
kaj je nóvega? what's the news?, ZDA what's new?
to mi je nóvo it's news to me
pod soncem ni nič nóvega there is nothing new under the sun
to je bil nóv dokaz njegove nesposobnosti it was a further (ali additional) proof of his incompetence
začeti nóvo življenje (figurativno, poboljšati se) to turn over a new leaf
živeti nóvo življenje to lead a new life
želim vam srečno nóvo leto! I wish you a happy New Year!
nóva metla dobro pometa a new broom sweeps clean
to je nóvo zame (tega še nisem slišal) that's a new one on me - nòv (nôva -o)
A) adj.
1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle
2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo
3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure
4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo
5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati
6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche
7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti
8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni
B) nôvi (-a -o) m, f, n
1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo
2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni
3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo - novóst newness, novelty; figurativno freshness
novósti pl ekonomija novelties pl; (novotarija) innovation
to je zame novóst (tega še nisem slišal) that is a new one on me - now1 [náu] prislov
sedaj; torej, tedaj, sedaj, nato (pri pripovedovanju)
from now on od sedaj naprej
up to now do sedaj
now and again (ali then) tu pa tam, včasih
now ... now sedaj ... sedaj
now ... then sedaj ... potem
now or never sedaj ali nikoli
come now!; ali now now! ne tvezi!, pojdi no!
just now pravkar, pred kakšnim trenutkom - nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost
sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
c'est un homme nul (on) je prava ničla
nulle part nikjer
nul et non avenu (juridique) neveljaven
testament masculin nul neveljavna oporoka
élève nul nesposoben dijak
être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
faire match nul (sport) igrati neodločeno
déclarer nul proglasiti za neveljavno
à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini - number1 [nʌ́mbə] samostalnik
število, številka; zvezek, številka (revije, časopisa)
slovnica število (in the singular number)
točka programa
glasba, sleng popevka, ritem
poetično, množina stihi
sleng tip, patron
figurativno back number pozabljen (zastarel) človek (stvar)
science of numbers aritmetika
number one ego, jaz; navtika prvi častnik
golden number število, po katerem se izračuna datum Velike noči
ekonomija to raise to the full number kompletirati, popolniti
to appear in numbers izhajati v zvezkih
issued in numbers izdano v nadaljevankah, izdano v zvezkih
in round numbers okroglo
in number številčno, po številu
times without number neštetokrat
numbers of times često; vedno znova
without number neštevilno
pogovorno to have (got) s.o.'s number koga dobro poznati, koga do dna spregledati
to look after (ali take care of) number one misliti le na lastno korist
to lose the number of one's mess umreti
his number is (ali goes) up dnevi so mu šteti
one of their number nekdo iz njihove sredine
he is not of our number ne spada k nam
he is my opposite number in London on ima v Londonu isti položaj kot jaz tukaj - nut1 [nət] samostalnik
botanika oreh, lešnik
tehnično matica vijaka, pesto kolesa, luknja za ključavnico
ekonomija, množina kockovec (premog)
figurativno trd oreh
sleng glava, buča
sleng gizdalin
sleng, množina nor
sleng to be nuts biti nor, biti neumen
sleng to be nuts to (ali for) noro komu ugajati, biti užitek za koga
sleng to be (dead) nuts on biti nor na kaj, biti noro zaljubljen
blind nut puhel oreh
sleng not for nuts sploh ne, nikakor
sleng for nuts za šalo
sleng to go nuts priti ob pamet, ponoreti
sleng to drive s.o. nuts spraviti koga ob pamet
sleng off one's nut ob pamet, nor
figurativno a hard nut to crack trd oreh
to have a nut to crack with imeti s kom stare račune
as sweet as a nut kot iz škatlice
a tough nut svojeglavec, trda buča - nutty [nʌ́ti] pridevnik
poln orehov
figurativno kot oreh, slasten
sleng noro zaljubljen, nor (on, upon na)
sleng pikanten, oster - o' [ə] predlog
okrajšava od of, on
it's two o'clock ura je dve
twice o'Sundays dvakrat ob nedeljah
o' nights ponoči - oar1 [o:] samostalnik
veslo; veslač
zoologija veslasta noga; greblja za peč (v pivovarni)
bank of oars veslaška klop
to bend to the oars veslati na vse kriplje
to boat the oars izvleči vesla v čoln
to feather the oars vesla na plosko spustiti
to have an oar in every man's boat vtikati se v vsako stvar
to lie on one's oars vesla na plosko položiti; figurativno dati roke križem
to pull a good oar dobro veslati
to put in one's oar vtikati se, vpasti v besedo
to rest on one's oars počivati na lovorikah
to toss the oars dvigniti vesla v pozdrav
figurativno chained to the oar prikovan k delu
pair-oar čoln na dve vesli
four-oar čoln na štiri vesla
ship your oars! pripravite vesla!
unship your oars! izvlecite vesla! - oath [óuɵ] samostalnik
prisega, zaprisega; kletev
oath of allegiance prisega zvestobe
oath of office službena zaprisega
on oath pod prisego
upon my oath! na to lahko prisežem
to bind by oath zavezati s prisego
in lieu of an oath namesto prisege
to put s.o. on his oath zapriseči koga
to take (ali make, swear) an oath priseči, zapriseči (on, to) - obá obé; obádva, obédve both; the two; either of two; the one and the other
za naju oba for the two of us
obe ti dekleti both these girls
v obeh primerih in either case
na obeh straneh ceste on either side (ali on both sides) of the road
kateri od obeh? which of the two?
obe moji roki both my hands
oba vidva bosta morala to drago plačati you'll both have to pay dearly for it - občutljív touchy; sensitive (za mraz to cold); tender; arhaično sensible
občutljíva koža, noga tender skin, foot
občutljívo mesto tender spot
občutljíva tehtnica sensitive scales pl
občutljív je za svoj ugled he is touchy about his reputation
dotaknil sem se ga na občutljívem mestu I touched him on a sore (ali tender) spot
biti preveč občutljív to be too impressionable, too softhearted - obedovátí to lunch; to dine; to take one's lunch; to have (ali to eat) one's dinner; (zunaj doma) to dine out
obedovátí meso, pečenko to dine on meat, on roast
dobro (slabo) smo obedovali we have had a good (a bad) dinner - obésiti to hang (up); (človeka) to hang, to gibbet
obésiti na steno to hang up on the wall
obésiti se to hang oneself
morilca so obesili the murderer was hanged
obésiti na kavelj to hang (up) on a hook
obésiti svetilko na strop to suspend a lamp from the ceiling
za pete koga obésiti to hang someone by his heels
obésiti medicino na klin (figurativno) to give up (ali žargon to pack in) medicine
obésiti službo na klin (figurativno) to throw up one's job
naj me obesijo, če... I'll be hanged if...
za to bo obešen he'll swing for that
obésiti komu kaj na vrat (naložiti mu, obremeniti ga) to burden, to saddle someone with something
obésiti komu umor (figurativno) to pin the murder on someone
prej se dam obésiti (figurativno) I'll be hanged first! - obétati to promise; to give (ali to pledge, arhaično to pass, to plight) one's word; (dajati nade) to give hope, to show promise, to bid fair, to raise expectations, to hold out hopes
on napravi več kot obeta he is better than his word
ne obetam si mnogo od njega I do not expect much of (ali from) him
on mnogo obeta he is a promising youngster, he's doing well
dobro se obeta it augurs well
obétati lep razvoj to shape well - obétati prometer; ofrecer
obetati zlate gradove (fig) prometer el oro y el moro
vreme dobro obeta el tiempo es prometedor
on je dečko, ki veliko obeta es un muchacho que promete
mnogo si obetati od esperar mucho de
mnogo si obetam od tega me prometo mucho de ello - obísk visit; call; (prisotnost) attendance; (oseba) visitor, company
dan obiskov visiting day
ure obiskov visiting hours pl, at home
zelo kratek obísk a flying visit
državni obísk state visit
nastopni obísk first visit
vljudnostni obísk duty call
službeni obísk formal call
poslovilni obísk farewell visit
prijateljski obísk informal call; goodwill visit
obísk bolnikov visit to (ali visiting of) patients
letni poprečni obísk average annual attendance
biti na obísku to be on a visit
biti pri kom na obísku to be calling on someone
delati obíske (o zdravniku) to make (ali to do, to go) one's rounds (z avtom by car)
sem le na obísku tu I am only a visitor here
sestra je na obísku pri teti my sister is on a visit to her aunt('s)
imeti obísk to have visitors
imamo vedno mnogo obískov we always have a lot of visitors
danes sem imel mnogo obískov today I have had many calls (ali many callers)
napraviti kratek obísk to pay a call, to drop in, (pri kom) to pay someone a flying visit
vrniti obísk komu to return someone's visit (ali someone's call)
priti na obísk to pay a visit (h komu to someone), to call (up)on someone, to come to see someone - oblačíti2 to cloud
on oblačí in vedrí (figurativno) he is in complete charge, he is absolute master; he rules the roost
oblačíti se to cloud (over, up) to become cloudy (ali clouded, overcast); to be clouding over; to become darkened (ali overspread) with clouds
oblačí se it is clouding over