Franja

raya ženski spol črta, poteza; proga; meja; preča; točka pri igri; vezaj

echar (ali hacer) raya tekmovati; izkazati se, odlikovati se
eso hace raya en la historia to je epohalno
¡eso pasa la raya! tu se vse neha! to je pa že preveč!
tener a raya (fig) brzdati

razdá(ja)ti to give away; to make a present

vse je razdal he has nothing more left

razdejáti (-déjem) perf.

1. devastare, distruggere, rovinare, disastrare:
neurje je razdejalo obalo l'uragano ha devastato la costa
vojna je razdejala gospodarstvo la guerra rovinò l'economia

2. pren. sconquassare, scompigliare; mettere sottosopra:
otroci vse razdenejo i bambini mettono tutto sottosopra
bolezen ji je razdejala obraz la malattia le ha deturpato il volto

rázen

A) adv.

1. tranne, salvo, fuorché:
lokal je odprt vse dni razen v nedeljo il locale è aperto tutti i giorni tranne la domenica

B) rázen konj. a meno che:
pride, razen če se ne premisli verrà, a meno che non cambi idea

C) rázen prep.

1. eccetto; (z nikalnico) eccetto, altro che, meno:
prišli so vsi razen enega vennero tutti meno uno
ne uživa ničesar razen čaja non prende altro che il tè

2. (poleg) oltre a:
odbor šteje razen predsednika še pet članov il consiglio comprende, oltre al presidente, altri cinque membri

razgled [è] moški spol (-a …)

1. die Aussicht, der Ausblick; (vidljivost) die Fernsicht
razgled na der -blick
(jezero Seeblick, vse strani Rundblick)
razgled vsenaokrog die Rundschau

2. (duhovno obzorje) der Horizont
razgledi množina die Rundschau (tudi figurativno)
imeti razgled na (etwas) übersehen, überblicken

razkropíti to disperse; to scatter

razkropíti se to disperse, to scatter
razkropíti se na vse vetrove to be scattered to the four winds

razkropljèn dispersé, éparpillé, disséminé, épars

razkropljen na vse strani dispersé (ali éparpillé) à tous les vents (ali aux quatre coins de la terre)

razlet|eti se¹ [é] (-im se) ptiči: [auseinanderstieben] auseinander stieben; ljudje: (nach verschiedenen Richtungen) weglaufen, [auseinanderlaufen] auseinander laufen, sich zerstreuen (na vse strani sich in alle Winde zerstreuen)

razlíka (-e) f

1. differenza, diversità; disuguaglianza, discrepanza, distinzione:
jasna razlika una netta distinzione
pomenske in stilne razlike med besedami le differenze di significato e di stile fra le parole
družbene, politične razlike differenze sociali, politiche
podnebne, temperaturne razlike differenze di clima, di temperatura
višinska razlika dislivello, differenza di quota, differenza di altezza

2. differenza (tudi mat. ):
razlika in vsota la differenza e la somma
dobiti, izplačati razliko ricevere, pagare la differenza

3. brez razlike (za podkrepitev trditve) senza distinzione, indistintamente:
povabil je vse brez razlike invitò tutti indistintamente

4. s to razliko (, da) (za omejevanje povedanega) salvo che:
brata sta si zelo podobna s to razliko, da je mlajši nekoliko večji i due fratelli si somigliano molto, salvo che il più giovane è un po' più alto

5. za razliko (od) a differenza (di):
rezultat je tokrat za razliko od prejšnjih poskusov zelo dober il risultato questa volta, a differenza dei tentativi precedenti, è eccellente

razón ženski spol razum, pamet; prav(ica), upravičenost; vzrok, razlog; sporočilo, informacija; razmerje; pojasnilo, izraz, izražanje; red, metoda; tvrdka, firma

razón de cartapacio izmodrovan vzrok
razón natural zdrava pamet
razón de ser upravičenost obstoja
razón social tvrdka
¡razón de más! toliko bolj!
razón en la portería za nadaljnja pojasnila vprašati pri vratarju
a razón de cinco per ciento po 5%
el vehículo corre a razón de... vozilo razvija hitrost ...
con razón upravičeno, po pravici
con razón le sucede čisto prav mu je
con mucha razón s polno pravico, čisto prav(ilno)
de buena razón s polno pravico
en razón upravičeno
en razón a, en razón de kar se tiče, glede; zaradi
por razón zaradi
sin razón neupravičeno
le asiste la razón (on) ima prav
cargarse de razón, llenarse de razón (fig) vse temeljito premisliti
dar la razón a uno komu prav dati
dar razón prav dati; informacijo dati
dar razón de sí, dar razón de su persona dano naročilo točno izvršiti
entrar en razón uvideti, k pameti priti
hacer (ali meter) en razón k pameti spraviti
enviar (ali pasar, dar) una razón komu kaj sporočiti
es razón prav je, spodobi se
estar a razón (ali razones) pretresati kaj
hacer la razón a uno komu napiti
llevar la razón de su parte imeti pravico na svoji strani
pedir (una, la) razón informirati se, vprašati
perder la razón zblazneti, ob pamet priti
poner en razón pomiriti, k pameti spraviti
ponerse en (la) razón pristati na kaj, dati se prepričati
puesto en razón spametovan; pameten; upravičen, dobro utemeljen
privar de (la) razón ob pamet spraviti
la razón no quiere fuerza pravica velja več kot sila
reducirse a la razón uvideti
tener razón prav imeti; imeti vzrok
tener mucha razón popolnoma prav imeti
tomar la razón informirati se (de o)
razones pl vzroki; ugovori; razpravljanje
razones en pro y en contra razlogi za in proti
venirse a razones soglašati s kom
la carta contiene estas razones pismo vsebuje naslednje
en buenas razones v kratkih besedah, kratko in malo
ahorrarse de razones varčevati z besedami
adquirír razones informirati se
alcanzar de razones a uno koga k molku prisiliti s tehtnimi razlogi
atravesar razones, ponerse a razones (con) spustiti se v pričkanje (z)
envolver a uno en razones osupiti koga, zmesti, presenetiti

razprédati (-am) | razprêsti (-prêdem)

A) imperf., perf.

1. intrecciare, tendere; tessere; creare una rete, installare:
razpresti električno omrežje po državi installare nel paese la rete elettrica

2. pren. (premišljevati, premisliti) meditare; rimuginare

3. pren. (govoriti) parlare, raccontare

B) razprédati se (-am se) | razprêsti se (-prêdem se) imperf., perf. refl.

1. coprire (di vegetazione):
trnje se razpreda po skalah le rocce sono coperte da spini

2. diradarsi; dispiegarsi:
na vse strani se razpredajo jarki i canali si diramano in tutte le direzioni
po nebu se razpredajo oblaki nuvole si dispiegano nel cielo

razpršíti to spray; to atomize; to dispel, to disperse, to dissipate; to sprinkle

razpršíti komu dvome to dispel someone's doubts
razpršíti se na vse vetrove to be scattered to the four winds

razum|en (-na, -no) vernünftig, verständig; einsichtig, besonnen
biti razumen Verständnis zeigen
to presega vse razumne meje! das ist gegen alle Vernunft!

razvléči, razvláčiti étirer, étendre, allonger, dilater; déplacer, porter (ali traîner) quelque part (ali dans un coin) ; faire traîner, traîner en longueur

razvlečen govor discours moški spol prolixe (ali interminable)
po sobi je vse razvlečeno tout est en désordre dans la chambre
oblaki se razvlečejo les nuages se dissipent

razvléči estirar; distender

razvleči se (oblaki) disiparse
tu je vse razvlečeno aquí todo está en desorden

ražđípati se ràžđīpām se začeti skakati: samo srce drukčije se ražđipa kad Sovra svira vse drugače poskakuje srce, ko...

reagirati glagol
1. (odzvati se; ukrepati) ▸ reagálOkrog 20.20 sta zakonca zaslišala klice na pomoč in takoj reagirala. ▸ 20:20 körül a házaspár meghallotta a segélykiáltásokat és azonnal reagált.
2. (o kemijskih pojavih) ▸ reagál, reakcióba lépKoncentrirana žveplova kislina je zelo jedka in burno reagira z vodo. ▸ A koncentrált kénsav nagyon maró hatású és heves reakcióba lép a vízzel.Občutljivejši filmi hitreje reagirajo na svetlobo in za pravilno osvetlitev potrebujejo krajši čas ekspozicije. ▸ Az érzékenyebb filmek gyorsabban reagálnak a fényre és rövidebb expozíciós időt igényelnek a megfelelő megvilágításhoz.
Fotoobčutljive leče pa so tiste, ki reagirajo na svetlobo. ▸ A fényérzékenyek azok a lencsék, amelyek reagálnak a fényre.
Snov reagira z vodo, pri tem se sprošča vnetljiv, strupen ali jedek plin in odplake. ▸ Az anyag reakcióba lép a vízzel és gyúlékony, mérgező vagy maró gázokat és szennyvizet bocsát ki.

3. (o odzivu organizma) ▸ reagálVeliko ljudi alergično reagira na pršice hišnega prahu. ▸ Sokan allergiásan reagálnak a házipor-atkákra.Po vsaki uporabi zdravila je njeno telo reagiralo, kot da bi akutno zbolela. ▸ Minden egyes használat után a teste úgy reagált, mintha akut beteg lett volna.
Strah in jeza sta čustvi, kjer človeški organizem reagira zelo podobno in fiziološka slika obeh odzivov je podobna. ▸ A félelem és a harag olyan érzelmek, amelyekre az emberi szervezet nagyon hasonló módon reagál, és a két reakció fiziológiai képe is hasonló.
Organizem reagira na pomanjkanje glukoze z mobilizacijo telesnih maščobnih rezerv, ki se naplavljajo v jetra. ▸ A szervezet a glükózhiányra a szervezet zsírtartalékainak mozgósításával reagál, amelyek a májban halmozódnak fel.
Rastline, kot so nemški rožmarin, sivka in pelin, reagirajo zelo občutljivo na stoječo mokroto. ▸ A hamvas cipruskához, levendulához és ürömhöz hasonló növények nagyon érzékenyen reagálnak az állandó nedvességre.

4. (o napravah) ▸ reagál
Fotoaparat je izredno odziven, na vse vaše ukaze reagira izredno hitro in natančno. ▸ A kamera rendkívül érzékeny, gyorsan és pontosan reagál minden parancsra.
Krmilna plošča štedilnika je v ravnini delovne površine, reagira na dotik in ima digitalni prikaz temperature. ▸ A tűzhely kezelőpanelje a munkafelület síkjában helyezkedik el, érintésre reagál, és digitális hőmérséklet-kijelzője van.
Avtomobil bo na snegu vselej reagiral počasneje kot na suhi cesti, zato sta pomembna voznikovo predvidevanje in zbranost. ▸ Az autó mindig lassabban reagál a hóban, mint száraz úton, ezért fontos az előrelátás és a koncentráció.

5. v ekonomiji (o cenah ali vrednosti) ▸ reagálDelnica pivovarne je na konsolidacijo reagirala negativno in ob relativno majhnem prometu padla za slabih 7 odstotkov. ▸ A sörgyár részvénye negatívan reagált a konszolidációra, viszonylag alacsony forgalom mellett közel 7 százalékkal esett.
Cene reagirajo na povečano povpraševanje. ▸ Az árak reagálnak a megnövekedett keresletre.
Cena delnice ni bistveno reagirala na močno zmanjšanje dobička. ▸ A részvényárfolyam nem reagált jelentősen a nyereség meredek csökkenésére.

reason¹ [ri:zn] samostalnik
razlog, vzrok, povod, motiv; argument, utemeljitev; um, razum, razumnost, razsodnost, uvidevnost, razumevanje, logika
pravno pravica (za kaj); glavni razlog; kar je prav in pošteno, upravičenost, usmerjenost
logika premisa nekega dokaza; sposobnost ustvarjanja zaključkov, sklepov na podlagi premis

by reason of zaradi
bereft of reason blazen, nor
for the reason that zaradi tega (iz razloga), ker
for the same reason iz istega razloga
for that very reason prav iz tega razloga
in (all) reason z (vso) pravico, kot je pravično, upravičeno, v mejah
with (good) reason upravičeno
without rhyme or reason figurativno brez glave in repa, nesmiseln, bedast
woman's reason ženska logika
to bring s.o. to reason spraviti koga k pameti, spametovati koga
to complain with reason upravičeno se pritoževati
I will do anything in reason napravil bom vse, kar se mi bo zdelo pametno
to give, (to show) reason dati povod
to have reason arhaično prav imeti
you have good reason to complain čisto upravičeno se pritožujete
to listen to reason, to hear reason dati se poučiti, prepričati, poslušati nasvet, priti k pameti
to lose one's reason izgubiti pamet
he lost his reason zmešalo se mu je
I saw reason to interfere zdelo se mi je prav, da se vmešam
it stands to reason that... jasno je, da...
there is reason in what you say pametno (premišljeno) je, kar govoriš

rebours [rəbur] masculin protidlaka (blaga), figuré nasprotje

à rebours, au rebours proti dlaki, na srh; figuré narobe; nazaj
compter à rebours nazaj šteti
lire à rebours narobe brati
au rebours de proti, v nasprotju z
aller au rebours de l'évolution générale iti v nasprotju s splošnim razvojem
caresser un animal à rebours božati, gladiti, žival proti dlaki
faire tout à rebours narediti vse narobe
prendre quelque chose à rebours napačno razumeti
prendre le rebours de quelque chose krtačiti, česati proti dlaki
marcher à rebours ritensko hoditi

re-calcitrō -āre -āvī (—) (re in calcitrāre)

1. ritati, brcati, kopítati, kopitljáti, pobrcavati: iumenta mitia, non recalcitrantia Aug.

2. pren.
a) brcati, ritati, pobrcavati = ne dati (pustiti) si priti do živega, ne pustiti se zalezovati: cui male si palpere, recalcitret undique tutus H. zavarovajoč se na vse strani.
b) biti uporen (uporniški, trmast, trmoglav, trdovraten), upirati se, puntati se, trmoglaviti: Vulg., Hier.; z dat. = upirati se, odkrito (javno) nasprotovati, upirati se, zoperstaviti (zoperstavljati) se, zoprvati, odklanjati kaj: Montius nos … ut rebelles et maiestati recalcitrantes Augustae … incusat Amm., saepe exclamans aperte scilicet recalcitrans imperatoris arbitrio Amm., docuit Probum occulte facile vanum hominem recalcitrantem sublimibus meritis posse opprimi Amm., apud patulas aures Constantii multos exinde incusans ut eius recalcitrantes imperiis Amm.