Franja

toga -ae, f (tegere) pokrivalo

1. streha, kritina: si rus cum scorto constituit ire, clavis ilico abstrudi iubeo, rusticae togae ei ne sit copia Tit. ap. Non.

2. tóga, rimsko nacionalno oblačilo, vrhnja halja, jajčasto prikrojena iz bele volnene tkanine. Togo so dvogubo ovijali okrog telesa tako, da je bila leva roka do zapestja zavita vanjo, desna roka pa je bila prosta. Za stare Rimljane je bila toga prvotno edino oblačilo; toga torej = oblačilo, obleka: ante (sc. toga) commune vestimentum et diurnum et nocturnum et muliebre et virile (sc. erat) Varr. ap. Non., equidem prandere stantem nobiscum incinctam togā Afr. ap. Non., ne toga cordylis, ne paenula desit olivis Mart.; zato so imeli kipi starih Rimljanov na Forumu samo togo brez tunike; nošenje platnene tunike kot spodnje obleke je prišlo v navado pozneje. Rimski gizdalini so bili še posebej pozorni na to, da so si togo lepo uredili v gube: togam componere H., Q., togam adducere Sen. ph. Meščanova toga je bila navadno bela, brez obšiva (pura). Prav posebej slovesen dan za mladega Rimljana je bil, ko so mu prvič ogrnili togo; to je pomenilo vstop v moško dobo, zato se je imenovala toga virilis: Ci., togam virilem sumere Sen. ph. = stopiti v moško dobo. Dečki svobodnih staršev so imeli togo, obrobljeno s škrlatom (toga praetexta), tako tudi višji uradniki: quae in togā egregie fecisset T. = njegovi izvrstni podvigi v državni službi. V času žalovanja se je Rimljan ogrnil s črno togo (toga pulla, sordida). Kralji so nosili škrlatno togo (toga purpurea L.), tisti, ki so se potegovali za državne službe, pa so nastopali v svetlobeli togi (toga candida Ci., Plin.) in so se po njej imenovali candidati. Ker je toga nacionalno oblačilo rimskega državljana, besedna zveza togae oblitus H. = ki je pozabil na svoje rimljanstvo; pregnanci je niso smeli nositi (prim. carent enim togae iure, quibus aqua et igni interdictum est Plin. iun., Ep. 7, 11, 3). Osvobojenke in vlačuge, ki se niso smele ogrinjati s haljo (stola) poštenih žena, so se zato izjemoma oblačile v togo (prim. Mart. 2, 39). Pozneje je bila toga noša imenitnikov, klientov in vseh, ki so se pojavljali na sodiščih, v gledališčih, na javnih igrah ali kot povabljenci pri cesarski mizi.

3. occ. mirovna obleka, mirovno oblačilo (ker je Rimljan togo nosil v miru, ne v vojni): cedant arma togae Ci.

4. meton.
a) mir: appellare „togam“ pro pace Ci.
b) vsako civilno (nevojaško) dostojanstvo, civilna služba, civilna funkcija (npr. v senatu): decreto togae Cl.
c) = togātus v togo oblečen, s togo odet α) ljubica, vlačuga, hotnica: cura togae Tib.; prim.: sumpsisti virilem, quam statim muliebrem togam reddidisti Ci. ki si jo kmalu spremenil v žensko togo = v kateri si kmalu postal (deček) vlačugar. β) v pl. togae = klienti: quam fatuae sunt tibi, Roma, togae! Mart., toga rara Mart. γ) sg. kolekt. h kakemu uradu spadajoči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: omnis toga apparitioque Amm. vse njegovo spremstvo višjih in nižjih uradnikov.

togātus 3 (toga)

1. oblečen v togo, odet v togo, ogrnjen s togo (kot znamenje rimskega državljana): ne excusationem is qui quaestioni praeerit Graeculi iudicis, modo palliati, modo togati? Ci., plebs togata Iuv., me cumque fovebit Romanos, rerum dominos gentemque togatam V.

2. occ. oblečen (odet) v togo = mirovno obleko (prim. toga 2.): me uno togato duce et imperatore Ci., cui uni togato senatus supplicationem decrevit Ci.; subst. togati rei publicae praesunt Ci.
a) togāta -ae, f osvobojenka, ljubica, vlačuga, hotnica: quid inter est, in matronā ancillā peccesne togatā? H., togata mater Mart.
b) subst. togātus -ī, m α) odvetnik, patron: pozni Icti., togati vulturii Ap. β) klient: si curet nocte togatus currere Iuv., post te sella, togati ante pedes Iuv.; tako tudi turba togata (= togatorum) Iuv., opera togata (= togatorum) Mart. služba klientov. γ) pl. togātī vsi h kakemu uradu sodeči višji uradniki, višji civilni uslužbenci: Cod. Th.
c) α) adj. = rímski: Gallia togata Ci., Hirt., Mel. rimska Galija (= tisti del Cisalpinske (Predalpinske, Tostranske) Galije (tostran Pada), ki je postal rimski); fabula togata, nav. subst. togāta -ae, f (sc. fabula) togáta = prava rimska nacionalna komedija (veseloigra), v kateri so nastopajoče osebe nosile togo, snov pa je črpala iz rimskega okolja (naspr. fabulla palliata paliata, ki je snov črpala iz grškega okolja); če je obravnavala tematiko višjih slojev, se je imenovala trabeata (trabeata), če se je nanašala na preprostejše sloje, pa tabernarija (tabernaria): Ci., Vell., Sen. ph., Q., Suet. idr., vel qui praetextas vel qui docuere togatas H. rimske tragedije ali rimske komedije, rimske žaloigre ali rimske veseloigre. β) subst. togātus -ī, m togáš, tógar = rimski državljan, Rimlján: litteratissimus togatorum omnium Ci.

tolerírati (-am) imperf., perf. tollerare; sopportare:
tolerirati drugačne tollerare i diversi, gli altri
tolerirati ideje, nazore tollerare le idee, i principi
ne morem tolerirati, da se tako vedeš non sopporto il tuo comportamento

toliko [ó]

1. količinsko: [soviel] so viel, so viel
toliko in toliko so und so viel
toliko kot [soviel] so viel wie, [soviel] so viel als
desetkrat/trikrat toliko das Zehnfache (Zehnfaches), zehnmal [soviel] so viel/ das Dreifache (Dreifaches), dreimal [soviel] so viel
dvakrat toliko das Doppelte, doppelt [soviel] so viel
stokrat toliko das Hunderfache (Hunderfaches)
prav toliko [ebensoviel] ebenso viel, [genausoviel] genauso viel

2. (tako zelo) so sehr, [soviel] so viel; (tako rekoč) so gut wie
prav toliko [ebensosehr] ebenso sehr, [ebensoviel] ebenso viel, geradesoviel, [genausoviel] genauso viel, genausosehr
sedaj vem toliko kot prej jetzt bin ich so klug wie zuvor
ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen
ne zaupati niti toliko, kolikor je za nohtom črnega nicht über den Weg trauen
pomeniti toliko kot X gleichbedeutend sein mit X, dem X gleichkommen

3.
kolikor toliko (za silo) halbwegs
toliko bolj umso mehr

4. (do neke mere) einigermaßen, podredno: insofern/insoweit (toliko … ker insofern … als)

5.
toliko da kaum, mit Not
toliko da ne fast; nahe daran, [daß] dass …

6.
vsake toliko (časa) in regelmäßigen Abständen
|
kolikor glav, toliko misli [soviel] so viel Köpfe, [soviel] so viel Sinne

tòliko, tolìkō prisl. toliko: nije vrag toliko crn koliko se piše; isto toliko prav toliko; gotovo toliko skoraj toliko; ona je toliko lijepa da se ne primjećuju i neke mane je tako lepa; koliko-toliko kolikor toliko; svako toliko občasno, tupatam, od časa do časa

tóliko so much (oziroma many); this much, that much; such a number (oziroma an amount, a quantity itd.); as many, so many

tóliko kolikor as much as
dvakrat tóliko twice as much (oziroma many)
še enkrat tóliko as much (oziroma many) again
še enkrat tóliko dolg as long again
kolikor tóliko pretty well, fairly
tóliko bolj (takó) ker... the more so because...
tóliko bolje (slabše) so much the better (the worse)
tóliko, da ga niso ubili they almost killed him
tóliko hujše so much the harder

tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

tomar aborrecimiento mrzeti
tomar aliento sapo zajeti
tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
tomar un billete kupiti vozovnico
tomar café, cerveza kavo, pivo piti
tomar un camino kreniti po poti
tomar carnes zrediti se
tomar color dobivati barvo
tomar la comida jesti
tomar consejo za svet vprašati
tomar a cuestas na rame vzeti
tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
tomar (el) desayuno zajtrkovati
tomar disposiciones ukreniti
tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
tomar la fresca iti na svež zrak
tomar el gusto (a) vzljubiti
tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
tomar (el) ímpetu zalet vzeti
tomar informes informirati se, poizvedovati
tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
tomar nota de na znanje vzeti
tomar la palabra povzeti besedo
tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
tomar puerto zapluti v pristanišče
tomar la puntería meriti na
tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
tomar soleta popihati jo
tomar taquigráficamente stenografirati
tomar té, café piti čaj, kavo
tomar tierra pristati (letalo)
tomar vida oživeti
tomar vuelo širiti se
hacer tomar dati (zdravila)
le tomó el sueño spanec ga je premagal
le ha tomado la vez prehitel ga je
tomar odio (a) zasovražiti
los tomó la noche noč jih je prehitela
¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
tomar a su cargo prevzeti kaj
tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
tomar a risa vzeti kot šalo
tomar en serio resno vzeti
tomar por la derecha iti na desno
tomarse zarjaveti
tomarse con alg. spreti se s kom
tomarse interés (por) zanimati se (za)
tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
tomarse la molestia potruditi se
tomarse de orín zarjaveti
tomarse de polvo prašen postati
tomarse (del vino) opi(jani)ti se

törichterweise: ich habe törichterweise ... bil sem tako nespameten, da ...

torno

A) m krog:
in quel torno približno, nekako tako
in quel torno di tempo nekako takrat
levarsi di torno spraviti se izpod nog

B) avv.
torno torno okrog, okoli:
torno torno la casa okrog hiše

torqueō -ēre, torsī, tortum (indoev. baza *ter(e)q- sukati, viti; prim. skr. tarkúḥ = gr. ἄ-τρακτος vreteno, ἀ-τρεκής brez ovinka, naravnost, sl. trak, stvnem. drāhsil = nem. Drechsler strugar, nem. drechseln)

1. (za)sukati, sesukati, (za)vrteti, viti, zviti (zvijati), zaviti (zavijati), ovi(ja)ti, navi(ja)ti, obrniti (obračati) ipd.: stamina pollice ali digitis stamina duris O. sukati svitek (pri preji) = presti (prim.: ducit inops tremulā stamina torta manu Tib.); tako tudi: fusos Plin., tenui praegnantem stamine fusum Iuv., ad torquenda in alveolis fusa vertantur Hier., fila Sen. ph., aurea pensa Petr. (o Parkah); capillos ferro O. kodrati, laqueum Icti., torti funes V. sesukane, spletene, torta via Pr. zavita pot (v labirintu), tortum vimen O. panj, ulj, vestis circum bracchia torta T. ovita okoli … , torta quercus V. hrastov venec, tignum torquere H. (s škripcem, vitlom) dvigniti, vzdigniti, in orbem torquere Ci. v krogu vrtati; s prolept. obj.: tegimen torquens leonis V. ovijajoč si, caelum sidera torquet O., torquet medios Nox humida cursūs V. vlažna Noč teče sredi svoje krožne poti, axem umero torquere V. nositi krožečo (vrtečo se) os, pulverem Lucan. dvigati, vzdigovati; pesn.: aquas remis O. burkati, vzburkati (vzburkavati), razburkati (razburkavati), spumas V. morje (vz)peniti (speniti, zapeniti, razpeniti), flumen torquet (vali) saxa V., anguis tortus V. v klobčič (kolobar) zvita.

2. occ.
a) (za)vihteti, zagnati (zaganjati), vreči (metati), (za)lučati: cum fulmina torques (o Jupitru) V., hastam alicui Val. Fl., hastas lacertis Ci., hastam in hunc O., iaculum in hostem V., pila valido lacerto O., tela manu O., telum ad aurata tempora V., stuppea Balearis verbera fundae V., glaebas, ramos O., ille nubes torsit in occiduum orbem Lucan.; pesn.: aquosam hiemem torquere V. stresati deževnato nevihto = izžemati (ožemati) oblake, sibila Pr. (za)sikati, trepidantia sibila Val. Fl., tortus rhombus Pr. v krogu tekoč (vrteč se); pren.: curvum sermone rotato enthymema Iuv.
b) obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati), uperiti (uperjati): na vprašanje kam?: oculos ad moenia V., vestigia ad sonitum V.; na vprašanje od kod?: aurem ab obscenis sermonibus H.
c) obrniti (obračati), voditi, usmeriti (usmerjati), ravnati: ora equi frenis O.; pren.: naturam huc et illuc torquere ac flectere Ci., imbecillitatem animorum Ci., omnia ad commodum suae causae Ci., oratio ita flexibilis, ut sequatur, quocumque torqueas Ci., versare sententias et huc atque illuc torquere T.; pesn.: bella V. voditi.
d) zaviti (zavijati), izviniti, izpahniti (izpahovati), (s)pačiti, (s)kremžiti, nakremžiti (usta, obraz): talum Sen. ph., oculum Ci. obračati, ora torquebit amaror V., ora torquentur Ci., articulorum se ipsos torquentium sonus (pokanje) Sen. ph.; pren.: zvi(ja)ti, zaviti (zavijati), obrniti (obračati), sprevrniti (sprevračati): verbo ac litterā ius omne torqueri Ci., condiciones tortae Pl. zvite, nejasne; poseb. na natezalnici ude izpahniti (izpahovati), nategniti (natezati, nategovati), na natezalnico razpe(nja)ti: ita te nervo torquebo Pl., non posse sapientem beatum esse, cum eculeo torqueatur Ci., raptum e tribunali servilem in modum torsit Suet., ne vinctus tortusve quis civitatem adipisceretur Suet., illam non ira torquentium (natezalcev) pervicere T., servum in caput domini torquere Icti. = contra dominum Icti., etiam si sapiens uratur, torqueatur, secetur Ci.
e) metaf. α) natančno preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, izprašati (izpraševati), vprašati (vpraševati), povprašati (povpraševati), poizvedeti (poizvedovati), zaslišati (zasliševati), (po)zanimati se o čem, glede česa: vita P. Sullae torqueatur Ci., Aeacus torquet umbras Iuv. sodniško zaslišuje, aliquem mero torquere H. pri vinu izpraševati. β) mučiti, trpinčiti, trapiti, vznemirjati, nadlegovati, težiti: libidines te torquent Ci., dolores torquent Ci., dies nocteque torqueor Ci., meritus (po pravici, kakor je zaslužil) torquetur ab auro O., stulti malorum memoriā torquentur Ci., exspectatione torqueor Ci., sollicitudine, poenitentiā, poenarum omnium exspectatione torquetur mens Q., sin animos suos in earum rerum, quae inveniri non poterant, inquisitione torquerent Lact., se torquet Pl. peha se, ubija se, torquerier (= torqueri) omni sollicitudine districtum H., torqueri amore H.; od tod s skladom glag. timendi: torqeor, ne bona senserit alter O. vznemirja me (misel) = bojim se, da … ; s quod: torqueor, quod discipulum optimae spei amisisti Plin. iun.; z ACI: necesse est torqueri tam iniqua praemia fortunam persolvere Sen. ph. — Od tod

1. adv. pt. pf. tortē zavito, zakrivljeno, upognjeno: Lucr.

2. subst. pt. pf.
a) tortum -ī, n mučilna vrv, vož, vožínec: artus torto distraham Pac. ap. Non.
b) torta -ae, f zvito pecivo, štruca, štručka, starejše kržič: torta panis Vulg.

Opomba: Sup. tudi torsum: Prisc.

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

tort [tɔr] masculin krivica; krivda, napaka; škoda

à tort po krivici, po krivem
à tort et à travers nepremišljeno, lahkomiselno, tjavdan
à tort ou à raison po krivici ali po pravici
j'ai tort nimam prav
tu as tort de tant fumer nimaš prav, da toliko kadiš
il a le tort de parler trop ima napako, da preveč govori
donner tort à quelqu'un ne dati prav komu
les faits m'ont donné tort dejstva so pokazala, da nisem imel prav
être dans son tort, être en tort ne imeti prav, biti krivičen
faire tort à quelqu'un delati komu krivico, škodovati komu
on me fait tort krivica se mi godi
fuire du tort à quelqu'un oškodovati koga, škodovati komu
se faire du tort škodovati si
Tu fais comme ceci? C'est un tort. Ti delaš tako? To je napak.
mettre quelqu'un dans son tort narediti koga krivega
parler à tort et à travers tjavdan govoriti
soupçonner quelqu'un à tort po krivici koga sumiti

tôt [to] adverbe kmalu; zgodaj; vieilli hitro

plus tôt prej
trop tôt prekmalu, prezgodaj
le, au plus tôt kar najprej, čim prej
tôt ou tard prej ali slej
un jour plus tôt en dan prej
il ne viendra pas de si tôt ne bo prišel tako kmalu
mon travail seru terminé dans 15 jours au plus tôt moje delo ne bo končano pred dvema tednoma
se lever tôt zgodaj vsta(ja)ti
il a tôt fait d'apprendre à nager (kar) hitro se je naučil plavati
nous n'étions pas plus tôt rentrés qu'il fallut repartir nismo se še dobro vrnili, ke smo že morali zopet na pot
le plus tôt sera le mieux! čim prej, tem bolje!
ce n'est pas trop tôt! je že čas! no, končno!

total v celem; kratko in malo; le, samo; pravzaprav

y total ¿qué? in kaj za to? to ni tako hudo!

tough [tʌf]

1. pridevnik (toughly prislov)
žilav, trd, čvrst; močan, robusten, krepak; zdržljiv, vztrajen, nepopustljiv, energičen; zakrknjen, trmast; lepljiv; neugoden, težak, težaven; razvpit; grób, osoren, zadirčen

a tough customer človek, ki ga je težko ugnati
a tough job trdo, Btežko delo
tough luck figurativno smola
a tough neighbourhood razvpita soseščina
tough meat žilavo meso
a tough offender zakrknjen prestopnik
tough steel trdo jeklo
a tough will žilava, železna volja
he is in a tough spot with his boss slabó je zapisan pri svojem šefu
it is not so tough ni tako stabo

2. samostalnik
drznež, silak, robavs, neotesanec; hudoben (malopriden) človek; kriminalec, apaš; pridanič

Tour, die, (-, -en)

1. (Ausflug) izlet, tura; eine Tour machen iti na izlet, opraviti turo

2. Technik vrtljaj, obrat

3. način

4. Schach: kolo
auf: auf Tour gehen iti na pot, iti na izlet; auf Tour sein biti na poti, biti na izletu; auf die dumme Tour tako, da se človek dela neumnega; auf die weiche Tour z mehko roko;
in: in einer Tour v enem, v eni sapi; Touren, pl , Technik obrati; auf Tour bringen turirati, figurativ razgibati, poživiti, spraviti na noge, (ärgerlich machen) razkačiti; auf Tour kommen zagrevati se, razmahniti se; auf vollen Tour laufen biti na vrhuncu, biti v polnem razmahu; auf Tour sein Mensch: biti v dobri kondiciji, biti pri sebi; sich auf krumme Touren einlassen spustiti se na kriva pota

tourmenter [turmɑ̃te] verbe transitif mučiti, trpinčiti; delati skrbi, iti na živce (quelqu'un komu)

se tourmenter mučiti se, delati si skrbi, plašiti se
le vent tourmente le navire veter premetava ladjo
mener une vie tourmentée živeti razgibano, burno življenje
ne vous tourmentez pas pour si peu! ne delajte si skrbi za tako malenkost!

tout¹ e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

à tout prendre v celem, v splošnem
après tout končno, prav za prav, sicer pa
de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
en tout pays povsod
en tout temps ob vsakem času
malgré tout kljub vsemu
(pendant) toute l'année (skozi) vse leto
sur toute chose predvsem
somme toute v celem (vzeto), v splošnem
en tout cas v vsakem primeru
voilà tout to je vse
une fois pour toutes enkrat za vselej
le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
une vie toute de soucis skrbi polno življenje
tout autant prav toliko, prav tako
tout de bon popolnoma resno
tout cet été vse to poletje
tout comme prav tako kot, kot da
tout un chacun vsak človek, vsi
tout à coup nenadoma
tout d'un coup na mah
tout à fait popolnoma
toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
tout à l'heure pravkar
tout de même kljub temu
tout au moins vsaj, najmanj
tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
tout le monde vsi
toute personne vsaka oseba, vsakdo
tout au plus kvečjemu, največ
tout le reste vse ostalo
tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
tous les trente six du mois (figuré) nikoli
tout de suite takoj
à toute vitesse z vso hitrostjo
à tout venant komur koli
de toute beauté zelo lep
tous (les) deux oba
c'est tout un to je vseeno
c'est tout dire s tem je vse povedano
tout est là v tem je problem
ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro

trabeātus 3 (trabea; glede tvorbe prim. togātus, paludātus, calceātus) oblečen v trábeo, odet (ogrnjen) s trábeo, v praznični obleki: Quirinus O., equites T., Val. Max., agmina trabeata Stat. vitezi, domus Cl. konzulova hiša, quies Cod. Th. konzulov; subst. trabeātae -ārum, f (sc. fabulae) trabeáte, vrsta Melisovih dram iz žanra togat, tako imenovanih najbrž zato, ker so v njih nastopali vitezi (trabeati): fecit et novum genus togatarum inscripsitque trabeatas Suet.

trā-dō -ere -didī -ditum (iz *trāns-dō)

1. preda(ja)ti, odda(ja)ti, izda(ja)ti, izročiti (izročati, izročevati), vročiti (vročati, vročevati): equum comiti V., Perdiccae anulum Cu., pecuniam quaestoribus L., praedia filio Ci., testamentum legendum H., Sextius per manus traditus C. od roke do roke, iz rok v roke, fasces stramentorum per manus inter se Hirt. podajati si, possessiones et res (posestva in premičnine) creditoribus C., loca alicui libera O. prepustiti v prosto uporabo, litterae praetoribus traduntur Ci.; pren.: regnum L., consulatum per manus S. iz rok v roke = neposredno; pesn. z inf.: tristitiam tradam portare ventis H.

2. occ.
a) prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), zaupati, poveriti (poverjati): Alcibiadi res publica tradita est N., C., imperium navium legato ademisti, Syracusano tradidisti Ci., alicui custodiam navium C., alicui exercitum S. vodstvo vojske, poveljstvo nad vojsko, alicui partem copiarum Cu., alicui agmen ducendum Cu., alicui turrim tuendam C., mihi Sicilia defendenda (v obrambo) tradita est Ci., alicui provinciam administrandam Auct. b. Alx.; tudi samo provinciam S., alicui obsides custodiendos C., uxori cogitationes intimas tradere T., te in disciplinam (pouk) meam tradideras Ci., Senecae in disciplinam traditus Suet., tradere pueros magistris Ci., O., pueros rhetori (rhetoribus) Q., Suet., ei filiam neptem T. dati za ženo; enako: tradita est Pico O., alicui sororem in matrimonium dare Eutr.; toda: uxorem alteri tradere N. prepustiti drugemu, odstopiti drugemu.
b) (živo) priporočiti (priporočati): aliquem non dignum H., aliquem alicui Ci., aliquem alicui tradere et commendare C., alicui omnem rem atque causam seque totum commendare atque tradere Ci.; tako tudi: tradere se eius fidei ali in eius fidem S.
c) izročiti (izročati) v (za, kot) zaščito (varstvo), dati (dajati) v (za, kot) zaščito (varstvo), zaupati v (za, kot) zaščito (varstvo): alicui decem satellites Cu., equites Romanos satellites alicui S., idoneos alicui centuriones Hirt.
d) izročiti (izročati), izda(ja)ti, preda(ja)ti: sceleris auctores Cu., perfugas S., nihil finium Eutr., arma, urbem, obsides, captivos, Galliae possessionem alicui C., aliquem magistratui N., aliquem vivum C., Cu., aliquem Romanis in servitutem C., Lentulum in custodiam Ci., aliquem vinctum, aliquem in vincula Cu., servos ad supplicium Ci., aliquem ad excruciandum Auct. b. Alx., se alicui C. vdati (predati, podati) se komu.
e) na milost in nemilost ali izdajalsko prepustiti (prepuščati), izročiti (izročati), izda(ja)ti: imperium servo, regnum hostibus Cu., feris populandas (v pustošenje) terras O., urbem diripiendam (v plenjenje) militibus Eutr., quos tradituros sperabas, vides iudicare Ci., alicui patrios penates O., causam (sc. suam) adversariis Ter., tradimur, heu! Cl.
f) proda(ja)ti: aliquem dominis O., quācumque summā luxuriae domum Ph.
g) (refl.) vda(ja)ti se, preda(ja)ti se, prepustiti (prepuščati) se: N., Pl. idr., se totum Pompeius Caesari tradidit Ci., se totum rei publicae Ci., totos se voluptatibus Ci., se quieti Ci., se studiis vel otio Plin. iun., ex seditiosā ac tumultuosā vitā se in studium aliquod quietum Ci. umakniti in vdati se.

3. metaf.
a) tako rekoč kot dediščino potomcem zapustiti (zapuščati): inimicitias posteris Antonius in Ci. ep., posteris suis amplitudinem nominis Ci., opus posteritati famaeque Cu., mos a maioribus traditus Ci., N. ali consuetudo a maioribus tradita Ci. star (ustaljen) običaj, stara (ustaljena) navada, opes a maioribus traditae Cu., sacrilegium a conditoribus traditum Cu.; traditum est z ut ali inf.: Cu., L. star (ustaljen, uveljavljen, ukoreninjen) običaj, stara (ustaljena, uveljavljena, ukoreninjena) navada (šega) je.
b) ustno ali pis(me)no potomcem ali spominu „preda(ja)ti“, izročiti (izročati), prenesti (prenašati), poročati, sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati), priobčiti (priobčevati), povedati, pripovedovati: hoc ubi alius alii tradiderat C., clamorem proximis C., sic vulgus, traduntque metus, nec poscitur auctor Sil. in tako širi ljudstvo strah, qualia multa historia tradidit Ci., quarum nomina multi poëtae memoriae tradiderunt L., eius pugnae memoriam posteris tradiderunt L., varios sermones immortalitati scriptis suis tradidit Ci., quo verius tradere posteris possis Plin. iun.; z ACI: Plin. idr., ipsum regem tradunt … se abdidisse L., quos supplicium de matre sumpsisse poëtae tradiderunt Ci., annales tradunt … L.; pri glag. v pass. z NCI: Lycurgi temporibus Homerus etiam fuisse traditur Ci. je baje živel; redko pri glag. v pass. stoji ACI: L., Cu., Africanum, Laelium doctos fuisse traditum est Ci.; z odvisnim vprašanjem: an tantum animo roboris fuerit non traditur certum L., haud traditur metune an obortā seditione Cu., unguenta quis primus invenerit non traditur Plin.; kot vrinjeni stavek: Front., nam utrumque traditur ali sic enim est traditum L.
c) occ. predavati, učiti, poučevati, razlagati: elementa loquendi Ci., praecepta Sen. ph., praecepta dicendi Ci., haec subtilius Ci., initia operum C., multa de sideribus, de rerum naturā iuventuti tradunt C., Midas, cui Orpheus orgia tradiderat O., quae ab quoque traduntur C. kar uči ta in oni, quae de officiis tradita a philosophis et praecepta sunt Ci., virtutem hominibus instituendo et persuadendo Ci., si qua est in iis culpa tradentis (učitelja) Q.