Franja

teneō -ēre -uī, tentum (prim. tendō)

I.

1. (trdno) držati, v roki (ustih ipd.) imeti: Ter., Plin., Sen. rh. idr., argentum Pl., canes O. na vrvi (vožincu), pyxidem in manu tenere Ci., fragmina manu O., languenti manu carchesia mixta O., aliquem manu tenere S. za roko, cibum ore (v ustih) Ci., Ph., aram tenentem iurare iussit N., dexterā cornu tenet O., flos tenetur radice O. se drži korenine, canis tenet cervum V. je popadel; pren.: gubernacula rei publicae Ci., rem manibus Ci. spoznavati, kakor da bi bila otipna, res oculis et manibus tenetur Ci. stvar je očitna in otipljiva (otipna).

2. occ.
a) (v objemu, objeto) držati, obje(ma)ti: colla (umeros) lacertis O., victorem tenent avidisque amplexibus haerent O.
b) obrnjeno (= namerjeno) imeti, obrniti (obračati): manus tenui a pectore O., oculos immotos in aliquem O. nepremično upirati oči v koga, nepremično zreti v koga, oculos sub astra V., lumina fixa in vultu O., ora defixa V. oči imeti pobešene, solo fixos oculos V., attentos animos ad decoris conservationem Ci. natančno paziti in gledati na dostojnost; s prolept. obj. ubrati (ubirati) pot, iti, hiteti, speti: quo tenetis iter? V., medium iter classe V., cursum vento V., cursūs V. imeti smer vedno pred očmi, vseskozi se držati smeri, iter mediae urbis V. po sredi mesta si utreti pot (se preriti), fugam per medios hostes V. obrniti se v beg po sredi skozi sovražnike, bežati po sredi skozi sovražne vrste; od tod
c) jadrati, pluti, peljati se, voziti se ipd.: Diam tene O., tenere ad insulam Vulcani L., ab Sicilia ad Laurentem agrum L., Cloanthum respicit propriora tenentem V. bližje plujočega, inter utrumque tene O. vozi po sredi, ventus adversum tenet (piha, vleče) Athenis proficiscentibus N.
d) kak kraj doseči (dosegati, dosezati), kam dospe(va)ti, prispeti, pripluti, prijadrati, priplavati ipd.: regionem L., portum L., O., Ciconum populos O., Hesperium fretum O., iam arva tenebant V.; pass.: Linternum tenetur O.; pren. kaj doseči, domoči se do česa: Aiaci non est tenuisse superbum, sit licet hoc ingens, quidquid speravit Ulixes O., virtute regnum L.

3. metaf. z umom doseči (dosegati, dosezati), doume(va)ti, doje(ma)ti, razume(va)ti, znati, vedeti, pojmiti ipd.: nunc teneo, nunc scio, quid sit hoc negotii Pl., tenes? ali tenesne? Kom. razumeš?, doumeš?, (omnem) rem tenes Kom. zadel si, prav imaš, pogodil si jo, teneo istuc (omnia, pulcre, recte, satis) Pl., reconditos eius sensūs Ci., quae et saepe audistis et tenetis animis Ci., omnia norat, omnium aditūs tenebat Ci., quae a Romanis auguribus ignorantur, a Cilicibus tenentur Ci., quo pacto cuncta tenerem H.; z odvisnim vprašanjem: tenes, quid dicam Ter., quibus studiis semper faveris, tenemus Ci.; z inf. ali ACI: qui et bene et male facere tenet Pl., nec tenet amissam laevam inter equos abstraxe rotas Lucr. —

II.

1. v posesti (lasti, oblasti, rokah) imeti, posedovati, posestvovati, biti posestnik (lastnik, imetnik, posedovalec), zavzemati: Icti. idr., locum amicitiae apud aliquem N., C. biti prijatelj koga (komu), principatum eloquentiae N., imperium ali summam imperii C. imeti vrhovno poveljstvo, biti vrhovni poveljnik, quod ceteri potuerunt, hic tenuit N., multa hereditatibus, multa emptionibus tenebantur sine iniuriā Ci., tenere provinciam liberam a praedonibus Ci.; pesn.: vulnus in pectore tenens O. z ranjenim srcem; pren.: aliis murum tenentibus intus O., cum semel tenuerunt aequora venti O., tellus Aetnaea tenebat Daedalon O., locum et regna O., tenere rem publicam, tudi samo tenere (sc. rem publicam) Ci. imeti oblast v državi, imeti oblast nad državo, imeti državo v svojih rokah; prima tenere V. zavzemati prvo mesto, biti prvi, scaenam tenere Suet. vladati na odru, biti zvezda (o gledaliških umetnikih), tuta V. biti na varnem; o vladarjih: tenere urbem N., Capreas regnum (= kot kraljevstvo) tenere V., terras dicione V., gentem imperio et armis V., quae tenuit dives Achaemenes H.; pren.: cum rem publicam opes paucorum, non virtutes tenere coeperunt Ci.

2. occ.
a) kje (pre)bivati, stanovati, domovati, živeti, poseljevati, naseljevati: Thraeces eas regiones tenebant N., primum locum aedium N., montium iuga L., deus Delphos Delonque tenens O., gurgitis ima V., delphines silvas tenent O., vallemque boves amnemque tenebant V. bivati, muditi se.
b) zasedeno (v zasedi) držati, zasedati, imeti v rokah: Erycem N., portas, loca iussa V., locum praesidio C., litora, insulam, portum, montem, oppidum C., tenente omnia equitatu L.
c) (kot poveljnik) poveljevati, zapovedovati, voditi: alterum cornu, exercitum pedestrem N.
d) (ljubljeno osebo) imeti, vezati, držati, priklepati nase: saepe aliam tenui Tib., te iam tenet altera coniunx O., Cyllaron una tenet O., dum me Galatea tenebat V. me je imela v zankah, quendam mulier non rudis tenebat Ph.; od tod (kot vzklik po dolgi ločitvi) teneo te Ter., O., Ap. = zopet te imam, zopet si moj.

3. sinekdoha zaobsegati, zajemati (= contineo, gr. κατέχω): haec populos, haec magnos formula reges tenet H.; pass. zaobsežen (zajet, vsebovan) biti v čem, stati (obstajati, obstojati) v čem ali iz česa, sesta(ja)ti (biti sestavljen) iz česa, tikati se česa, zadevati kaj, pripadati čemu, spadati k čemu, soditi kam (včasih lahko pass. slovenimo act. z glag. zajemati, zaobsezati): quod tenetur hominum societate Ci., ut homines deorum agnatione teneantur Ci., si Asia hoc imperio non teneretur Ci., causae, quae familiaritate tenentur Ci.

4. metaf.
a) napolnjevati, zavzemati, držati ipd.: primam aciem viginti cohortes tenebant C. v prvi bojni vrsti je stalo (bilo) … , pallor hiemsque loca tenent O.; o raztezanju: latus tenet D milia passuum C. zavzema, castra summum iugum tenebant C., tantum spatii O., rostrum os tenet O. namesto ust je kljun.
b) (o afektih, močnih čustvih) (na)polniti (napolnjevati) = navda(ja)ti, obvze(ma)ti, prevze(ma)ti, obiti (obhajati), polastiti (polaščati, polaščevati) se, premagati (premagovati), obvladati (obvladovati), (za)gospodovati, (za)gospodariti nad kom: auri argentique studio teneri Cu., error amantem tenet O., somnus tenet aliquem O., desiderio teneri Ci., misericordia me tenet Ci., hominem tenet libido S., magna me spes tenet Ci., quā spe ut vivere velint, tenebuntur Ci., Romanorum ingenti admiratione teneri Eutr., historiae per se tenent lectores Vitr. —

III.

1. držati, obdržati, ohraniti: terra tenetur nutu suo Ci. se drži (ohranja) (v ravnotežju); pren.: aliquem in servitute (in officio) C. v pokorščini, nomen antiquum O., syringa nomen tenuisse puellae O., tribus rebus animantium vita tenetur Ci.; s predik. acc.: tyranni oppressas tenebant Athenas N. držali so v stiski (v strahu), se quietum L. biti pri miru, mirovati.

2. metaf. držati kaj, držati se česa, pridrž(ev)ati, ne odstopiti (odstopati) od česa, ohraniti (ohranjati) kaj: naves cursum tenere non poterant C.; od tod pren.: ut viam teneas nulloque errore traharis O., tenuere silentia cuncti O. so molčali, pacem O., morem, consuetudinem, ordinem, fidem, foedus, modum Ci. idr.

3. intr. obdržati se, trajati: imber per totam noctem tenet L., silentium aliquamdiu tenuit L., tenet fama lupam ex montibus cursum flexisse L. govorica gre, govorica je, govori se. —

IV.

1. udržati, zadrž(ev)ati, muditi, ovreti (ovirati): hostem impedito loco (in angustiis) C., teneri metu C., coepta O., eurus tenuit reditura vela O., manus vix tenere a O., aliquem longo sermone O., ne diutius (sc. vos) teneam Ci., non teneo te pluribus Ci. nočem te še naprej zadrževati, vix se populus Romanus tenuit Ci., non vincula navīs ulla tenent V., impetus hastam tenet (ovira) lenta radice V.; z ne (quominus): te, ne faceres, tenuit reverentia O., naves vento tenebantur, quominus in portum venirent C., ea modo una causa, ne transirent flumen, tenuit Romanos L., ne persequeretur Mithridaten, seditio militum tenuit L., diu non perlitatum tenue-rat dictatorem, ne ante meridiem signum dare posset L.

2. occ.
a) držati, imeti koga zaprtega (v zaporu), pass. biti zaprt: eādem custodiā tenebatur N., si silvis clausa tenebor O.
b) (duhove na zgornjem svetu) pridrž(ev)ati, zadrž(ev)ati, (za)rotiti (zarotovati): Plin., iam tenet infernas magico stridore catervas Tib.; pren.: pudor ora tenebit O. sram bo zapiral usta, obsessus teneor V.

3. metaf. zadrž(ev)ati (izbruh kakega afekta, kake strasti), (o)brzdati, (u)krotiti: lacrimas, iram, iracundiam, dolorem, vocem O., ea, quae dici possunt L. zamolč(ev)ati, molčati o … , risum teneatis, amici H. —

V.

1. (trdno) držati: in salo navem tenere (in ancoris) N. na sidru (mačku) držati, imeti zasidrano, loca sunt, egregia ad tenendas ancoras Auct. b. Alx., in obsidione Athenas tenuerunt N. so držali pod obleganjem (obsedo) = so oblegali (obsedali), artius illigata tigna tenebantur C., legiones alienas C. obdržati, zadržati, tenendum est, quod promiseris Ci.; pren.: decus et honorem V. ohraniti, zadržati, memoriam alicuius rei ali rem memoriā Ci. ohraniti (ohranjati) v spominu koga (kaj), spomniti (spominjati) se koga (česa), pomniti koga (kaj); tako tudi: signa mente V. in tudi samo tenere (v istem pomenu): satin haec meministi et tenes? Pl., numeros memini, si verba tenerem V.; z ACI: tenendum est nihil curandum esse post mortem Ci.; occ.
a) (kak kraj) držati, zadržati, obdržati, ohraniti (ohranjati): et suum quisque locum teneat C., tumulum, praesidium C., sedem patris, loca L.
b) držati (imeti) koga (ki mu je bila dokazana krivda), dokazati komu krivdo, zalotiti, zasačiti koga, dobiti koga, stopiti komu na prste: Icti., teneo te Ci. idr. zdaj te imam; z dvojnim acc.: iam te non furem (= kot tatu) teneo, sed raptorem (= kot roparja) Aug.; v pass.: me teste teneris O., teneri in manifesto peccato Ci.; z gen.: teneri repetundarum T., eiusdem cupiditatis T. dokazano biti vdan isti strasti, caedis crimine teneri Q.

2. metaf.
a) mikati, vzbujati zanimanje, zanimati, pritegniti, prevzeti, očarati, razveseljevati, zabavati: mentes carmine V., pueri ludis tenentur, oculi picturā tenentur Ci.
b) vezati, obvezati (obvezovati), zavezati (zavezovati): Pl. idr., iure iurando, sacramento C., promisso Ci., L., leges eum tenent Ci., fatali lege (legibus V.) tenemur O., foedere teneri L., eā poenā, quae est de vi, teneri (zapasti kazni, dobiti kazen) Ci., diligenter teneri (sc. iure civili) Ci.
c) (svojo pravico ali mnenje) ohraniti (ohranjati, ohranjevati), zastopati, zagovarjati, braniti, dognati, držati se, vztrajati: propositum N., C., statum suum, ius suum, imperium in suos Ci., suum illud, nihil ut affirmet, tenet ad extremum Ci., causam L., H. dobiti pravdo, plura tenuit L., si recte conclusi, teneo (= imam prav) Ci., illud arte tenent (= trdno vztrajajo pri tem) accurateque defendunt, voluptatem esse summum bonum Ci.; abs. s finalnim stavkom: patres tenere non potuerunt, ut … L. niso mogli dognati, da … , plebs tenuit, ne consules crearentur L.

Opomba: Star. obl.: tetini po P. F.; cj. pf. tetinerim Pac. ap. Non., tetinerit Acc. ap. Non.; inf. pf. tetinuisse Pac.; fut. II tetinero po Fest.

Terentius 3 Teréncij(ev), ime sabinskega in rimskega plebejskega rodu. Poseb. znani so:

1. C. Terentius Varro Gaj Terencij Varo(n), konzul in vojskovodja, ki ga je l. 216 pri Kanah premagal Hanibal: L.

2. M. Terentius Varro Mark Terencij Varo(n), Ciceronov sodobnik, rojen l. 116 v mestu Reate na Sabinskem, najbolj učen rimski starinoslovec in jezikoslovec, v državljanski vojni Cezarjev nasprotnik v Hispaniji, umrl l. 28: Ci., C., Plin., Suet., Gell.

3. P. Terentius Varro Publij Terencij Varo(n) iz galske vasi Ataks (Ataka, Atax, zato imenovan tudi Atacīnus Atačan), epski, satirski in lirski pesnik, rojen l. 82, umrl l. 37: H.

4. Terentia Terencija, Ciceronova prva soproga: Ci. ep., Plin.

5. kot osvobojenec Publija Terencija Lukana se je P. Terentius Afer Publij Terencij Afer (Afričan) imenoval rimski komediograf, po rodu iz Kartagine (ok. 185—159). Za rimski oder je predeloval igre grške nove komedije (νέα), zlasti Menandrove in Difilove komedije: Ci. ep., H., Q., Suet., Gell. Od tod adj. Terentiānus 3 Teréncijev: Chremes (skopuh v Terencijevi komediji), verbum Ci. ali Terentianum illum Lact. Terencijeva misel, Terencijev izrek (tj. misel ali izrek, ki ga najdemo v kaki Terencijevi komediji); tako tudi Terentianus ille adulescens Aug. (= Fajdrias (Fajdrija) v Terencijevi komediji „Skopljenec“ (Eunuchus)); toda exercitus Terentianus L. vojska Gaja Terencija Varona pri Kanah.

término moški spol konec, smoter; meja, mejnik; rok, termin; cilj; beseda, strokoven izraz; položaj

término medio povprečno število, sredina, srednja pot
por (ali en) término medio poprečno, v poprečju
término técnico strokovni izraz
estación término končna železniška postaja
antes del término predčasno
en primer término v prvi vrsti, na prvem mestu, najprej, pred vsem drugim
sin término brezkončen, brezmejen
corre el término rok (po)teče
fijar (guardar, cumplir) un término določiti (držati) termin
llegar a término končati se, biti zaključen
llegar a término feliz (con) nekaj srečno končati
llevar a término do konca izpeljati, izvesti, realizirati
poner término (a) dokončati, zaključiti; ustaviti, zadržati
en buenos términos v pravem pomenu besede; drugače povedano
en propios términos točno, natančno izraženo
en tales términos v takih okoliščinah (pogojih)
por todos términos vobče, sploh, brez izjeme
llegar a términos de... tako daleč priti, da ...

terō -ere, trīvī, trītum (indoev. baza *terH- treti, drgniti; prim. gr. τείρω [iz *τερjω] drgnem, τέρυς odrgnjen, τερέω vrtam, strugam, τέρετρον sveder, τρίβω drgnem, τιτράω, τιτραίνω tarem, vrtam, prevrtavam, sl. treti, lit. trìnti treti, stvnem. drāen = nem. drehen)

1. treti, meti, drgniti: Petr., Mart. idr., oculos Ter. ali lumina manu Cat., dentes in stipite O., calamo libellum V. žuliti si ustnice s piščalko = piskati, lignum ligno Plin. les ob les; pesn.: carinae terunt vineta O. plujejo preko … , calcem terit iam calce Diores V. mu že stopa na pete = ga že dohiteva; occ.
a) snažeč, čisteč (o)drgniti, (z)meti, pometi, (u)treti, izgladiti (izglajevati), (u)gladiti, (z)likati, (iz)strugati, postrugati idr.: oculos illotis manibus … teras Pl., via trita rotis O. utrta, zglajena, hoc (sc. tempus) silices, hoc adamanta terit O., trita colla bovis O., ne pumice crura teras O., hinc radios trivere rotis V. gladiti, strugati, vitrum torno Plin., tritum ferrum O. top, tritus cimice lectus Mart., in purpurā, quae teritur (se oguli), absumitur (se ponosi) L.
b) (s)treti, (z)meti, (z)mleti, (z)drobiti, razdrobiti (razdrabljati), „semleti“ idr.: teritur Sicyonia baca trapetis V., piper Petr., terere aliquid in mortario Plin., papaver tritum O., teri in ventre Cels. prebavljati se.
c) iztepati (iztepavati), izteptati (izteptavati), (z)meti, (z)mlatiti, omlatiti: frumentum Varr., milia frumenti H., messes Tib.; pesn.: bis frugibus area trita est O. dvakrat se je mlatilo na gumnu = dvakrat je bila žetev; pren.: terere maiestatem deorum Cl. (tako rekoč) z nogami teptati, (u)žaliti.
d) v obscenem pomenu = futuere naskočiti (naskakovati), nategniti (nategovati), napičiti, natepavati: Pl., Pr., Petr.

2. metaf.
a) (o)drgniti = pogosto rabiti, pogosto brati, obrabiti (obrabljati): catillum Evandri manibus tritum deiecit H., quod legeret tereretque publicus usus H., liber ubique teritur Mart.; od tod pren.: nomina consuetudo diuturna terit Ci. naredi znana = poskrbi, da pridejo v navado (da postanejo običajna).
b) (kak kraj) obisk(ov)ati, kam zahajati, pohajati, stopati v, na, čez kaj, (po kaki poti) pogosto (večkrat) hoditi, pogosto (večkrat) voziti se: Tib., Lucr., Plin., Cl. idr., fenestra trita nocturnis dolis Pr., terere limina Mart., formica terens iter V. sem in tja tekajoča, Appiam mannis terit H., interiorem metam curru terere O. proti notranji strani mete se voziti (pren.) = ne zahajati s prave poti, ne živeti razuzdano, imeti (poznati, držati) mero, držati se prave mere, nec iam … receptacula habitatore servo teruntur Plin. iun. in v selskih dvorcih … ne bivajo več sužnji kot stanovalci.
c) (osebe) (u)truditi (utrujati), (iz)mučiti, pogubiti (pogubljati), (u)gonobiti (ugonabljati), uničiti (uničevati): plebem in armis L., se in opere longinquo L. ali in foro verisque litibus teri Plin. iun. ubijati se, ut illum di terant Naev. ap. Prisc.
d) (čas) prebi(ja)ti, preživeti (preživljati), presta(ja)ti, (po)tratiti, zapraviti (zapravljati), porabiti (porabljati): interea tempus Ci., diem L., diem sermone Pl., teritur tempus L., omne aevum ferro (pod orožjem) teritur V., otium conviviis commissationibusque inter se terere L., qua spe Libycis teris otia terris? V., omnem teramus in his discendis rebus aetatem Ci., altera iam teritur (teče) bellis civilibus aetas H., terere ibi triennium frustra S. fr., tritum est quatriduum Amm.
e) uporabljati: operam teri frustra Amm. trud da je zastonj. — Adj. pt. pf. trītus 3

1. occ. oguljen, ponošen, obnošen, obrabljen: vestis, subucula H.; subst. trīta -ōrum, n ponošena (oguljena, obnošena, obrabljena) obleka: Mart.

2. metaf.
a) izvožen, uvožen, povožen, utrt: spatium (pot, tir) O., via Ci., iter tritum in Graeciam Ci. ustaljena (običajna, navadna) pot, via tritissima Sen. ph.
b) veliko (često, pogosto, mnogo) rabljen, v (splošni) rabi, obči, splošen, navaden, v navadi, običajen, ustaljen, obče (splošno) znan; (o besedah, izrazih) običajen, ustaljen, rabljen, starejše rekóven: tritior mos vetat Plin., tritum sermone proverbium Ci., H., faciamus hoc proverbium tritius Ci., quid in Graeco sermone tam tritum atque celebratum est? Ci.
c) vajen, izurjen, izkušen, spreten, vešč: tritas aures habere Ci., manus tritiores ad aedificandum Vitr.

Opomba: Pf. teruī (poleg trīvī): Ap. fr.; sinkop. pf. trīstī (= trīvistī): Cat.

tertius 3, voc. tertī (Gell.) (iz *tritīos, *tritius = gr. τρίτος = got. þridja = sl. tretji = stvnem. dritho = nem. dritter) tretji: consulatus Plin. iun., tertio quoque verbo Ci., tertio quoque die Cels. vsakokrat na tretji dan, vsak tretji dan = dan za dnem, ante horam tertiam noctis non descedit Ci. = pred deveto uro zvečer, tertiā fere vigiliā exacta Ci. okoli treh ponoči, nudius tertius Ci. „danes je tretji dan“ = predvčerajšnjim, utrum 'diem tertium' an 'perendinum' dici oporteret Ci. pojutrišnjem, tertius e nobis O. eden izmed nas treh, tertia Saturnia Ci. tretji dan Saturnovega praznika, tertius decimus 3 (pisano tudi tertiusdecimus 3) Ci., Col., Plin., T., Cels. idr. trinajsti, a. d. XIII (tertium decimum) Cal. Februarias Ci., tertia pars C. tretjina; toda: qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. gledališki igralec, ki igra drugo ali tretjo vlogo = devteragonist ali tritagonist; pesn.: ab Iove tertius Aiax O. tretje koleno, pravnuk, tertia numina O. podzemeljska božanstva, božanstva podzemlja, tertia regna O. podzemlje; subst.

1. tertius -iī, m
a) (sc. dies) tretji (dan): tertio Calendas Maias Col.; tako tudi: tertio decimo (sc. die) Calendas Augustas Col.
b) (sc. liber): in tertio georgicorum Aus.

2. tertia -ae, f
a) (sc. pars), nav. pl. tertiae (sc. partes) tretji del, tretjina: Col., Plin.
b) tretja vloga: Plin.
c) (sc. hora) tretja ura: Fr. — Od tod adv.

1. acc. sg. n. tertium tretjič, v tretje, tretjikrat: Ca. fr., Col., Plin., Front., Gell. idr., consulem creari tertium L., mori consulem tertium oportuit L. ki je tretjič konzul, iaciat iterum ac tertium Ci.

2. abl. sg. n tertiō
a) tretjič = v tretje, tretjikrat: Ter., N., Varr. ap. Gell., Cu., Cels., Vell., Val. Max., Eutr., Lamp. idr., tertio pecuniam dedit Ci., tertio consulem designatum rogari, tertio consules esse Plin. iun., ille iterum, ille tertio auctionibus factis … Ci., iterum ac tertio nominavi Ci.
b) tretjič = kot tretje, na tretjem mestu: Varr., Lamp., H. idr., haec spectans, quo minore … , simul uti … , tertio ut … C. — Kot nom. propr. Tertius -iī, m in Tertia -ae, f (sc. filius, filia) Têrcij, Têrcija (= tretji sin, tretja hči v družini); ime kakor Secundus, Quintus, Sextus); sarkast. v dvoumni besedni igri o Serviliji, Cezarjevi ljubici: Tertiā deductā Ci. ap. Macr., Suet. = a) ko je bila Tercija ugrabljena (speljana) in b) ko je bila tretjina odtegnjena.

tesníti (-ím)

A) imperf.

1. chiudere a tenuta, rendere stagno:
tesniti okna chiudere a tenuta le finestre
tesniti z azbestom, z gumo chiudere a tenuta con l'amianto, con la gomma
intr. chiudere:
vrata slabo tesnijo la porta non chiude bene

2. stringere, restringere, rendere stretto:
preveliko pohištvo je tesnilo prostor i mobili troppo grandi rendevano (più) stretto l'ambiente

3. (tiščati, stiskati) stringere, essere stretto:
čevlji me tesnijo le scarpe mi sono strette
pren. ob tej misli ga je tesnilo pri srcu al pensiero sentiva una stretta al cuore

4. knjiž. (utesnjevati) opprimere; soffocare:
tako življenje je začelo umetnika tesniti una vita che per l'artista era sempre più soffocante

B) tesníti se (-ím se) imperf. refl. knjiž. (stiskati se, gnesti se) accalcarsi, stiparsi

tēstūdō -inis, f (tēstu, tēsta)

1. želva, kornjača: Pac. ap. Ci., L., Ph., Sen. ph., Plin. idr., crocodili fluviatilesque testudines Ci.; preg. (o nemogoči stvari): testudo volat Cl.; meton. želvovína, želvji oklep: Tib., Lucan., Plin., Mart., Iuv. idr., ebore et testudine culti (opažena, okrašena) thalami O., varii pulchrā testudine postes V., lecti ex testudine Varr., Alexandrini (sc. triumphi) apparatus ex testudine constitit Vell.

2. metaf. plosko izbokle (izbočene) stvari
a) vsako strunsko glasbilo, lira, plunka, kitara, lutnja ipd.: Ci., V., O., Val. Fl., Hyg. idr., testudinis aureae strepitus H. (baje je prvo liro izdelal bog Hermes iz želvovine); metaf. „kitara“, kitari podobna ureditev las oz. frizura: O. (Ars amat. 3, 147).
b) obok (starejše oblok), svòd, (plosko) obokan prostor, poseb. notranje (po)krito dvorišče (cavaedium) rimske hiše, obokana dvorana, paviljon: Varr., Ci. idr., mediā testudine templi V. sredi notranjega svetiščnega prostora.
c) kot voj. t.t. α) „želva“ = ščitna streha, zaščitna (varovalna) streha, „ščitnica“, ki so jo rimski vojaki naredili tako, da so držali ščite nad glavami: L., V., T. idr., testudine factā portas succendunt C. β) „želva“ = zaščitna (branilna) streha, lesen, z mokrimi kožami pokrit oblegovalni stroj na kolesih, pod katerim so se vojaki primikali k obleganemu mestu: Vitr., vineis ac testudinibus constitutis N., turres testudinesque agere coeperunt C.
d) ježevo želvasto odevalo (pokrivalo): Mart.
e) jajčna lupina: ovum testudine tectum est Aug.

tetica samostalnik
1. izraža pozitiven odnos (sorodnica) ▸ nénike
Družbo ji največkrat delata štiriletna nečaka, ki skrbita, da se tetica počasi navaja na otroške vragolije. ▸ Legtöbbször két négyéves unokaöccse társaságát élvezi, akik a nénikéjüket hozzászoktatják a gyerekcsínyekhez.

2. tudi v otroškem govoru (ženska, gospa) ▸ nénike, néni
Manjši otroci pa sprašujejo odrasle: "Mami, zakaj pa tetica tako hodi?" ▸ A kisebb gyermekek pedig felteszik a felnőtteknek a kérdést: „Anya, a néni miért így jár?”
Kdo si me seveda predstavlja čisto po svoje, kot prijazno tetico, ki spusti vse otroke k sebi - jaz pa nimam živcev za to! ▸ Vannak persze, akik a maga módján barátságos nénikeként képzelik el, aki minden gyermeket a közelébe enged – nekem azonban nincsenek idegeim ehhez!

that³ [ðæt] veznik
da; da bi; (zato) ker; ko

in order that, to the end that da bi
so that tako, da
now that sedaj, ko
I am sorry that you can't come žal mi je, da ne morete priti
we eat that we may live jémo, da bi mogli živeti
he lives that he may eat on živi, da bi mogel jesti
I was so tired that I fell asleep bil sem tako utrujen, da sem zaspal
now that we know the reason sedaj, ko vemo za razlog
it is 3 years that she went away tri leta je, da (odkar) je odšla
at the time that I was born v času, ko sem se rodil
it is rather that prej (je), ker
not that it mightn't be better ne, ker ne bi moglo biti bolje

then [ðen]

1. prislov
nato, potem; takrat; (na)dalje, razen tega; torej

now and then včasih, tu pa tam
every now and then vedno zopet, od časa do časa
then and there na mestu, takoj
long before then davno pred tem, davno prej
all right then torej prav, no pa dobro, v redu
well then no!; no dobro
now then toda prosim, pa dobro
on then! kar (samo) naprej!
then this, then that včasih to, včasih ono
if ... then če ... tedaj
but then ampak seveda
and then some ameriško, sleng in še mnogo več
what then? pa potem?
there and then neposredno nato, takoj nato, precej nato
then is it so? torej je tako? torej vendar?
then how are you? pa kako se počutite?
I think, then I exist mislim, torej sem
I was in Italy then bil sem v Italiji takrat
is it raining? then we had better stay at home ali dežuje? potem je bolje, da ostanemo doma

2. pridevnik
takraten, tedanji

the then president tedanji predsednik

3. samostalnik
tisti (takratni, tedanji) čas

by then do takrat, do tistega časa
from then od tistega časa, od takrat
not till then šele od tistega časa, odtlej, šele nato
till then do tistega časa, do takrat, dotlej

there [ðɛ́ə]

1. prislov
tam, tamkaj; tu, tukaj
figurativno takoj, précej; tja; v tem (pogledu)

there and back tja in nazaj
there and then takoj, précej, na mestu
down there tam doli
here and there tu in tam
here, there and everywhere vsepovsod
in there tam notri
neither here nor there ne tu ne tam, figurativno nepomemben
out there tam zunaj
over there tam preko
from there od tam, od tod
up there tam gori
there it is! v tem je težava! to je tisto! tako je s stvarjo!
there is the rub tu je (tiči) težava
there you are! (vidiš) kaj sem ti rekel! zdaj pa imaš!
I have been there before sleng to že vse vem
to have been there sleng dobro se spoznati
all there pogovorno pameten, preudaren, priseben
he is not all there on ni čisto pri pravi (pameti)
there I agree with you v tem (pogledu) se strinjam z vami
we had him there v tem smo ga prelisičili
to get there sleng doseči kaj, uspeti
put it there! postavi (daj) to tja!; figurativno udari(te) v roko! (v znak sporazuma)

2.
(oslabljeno) tam, tu (se ne prevaja: pred neprehodnimi glagoli često brezosebno)

there is je, se nahaja
there are so, se nahajajo
there was a king bil je (nekoč) kralj
there is no saying ne da se reči
there arises the question... nastaja vprašanje...
there comes a time when... pride čas, ko...
will there be any lecture? ali bo (kako) predavanje?
what is there to do? kaj naj storimo?
never was there such a man nikoli ni bilo takega človeka
there's a man at the door nekdo je pri vratih
there were many cases of influenza bilo je mnogo primerov gripe

3. medmet
glej! no! na!; pomiri se!

there! no, no, pomiri se! bodi no dober (priden, spodoben)!
don't cry! no, no, ne jokaj!
there now! glej ga no
so there! zdaj pa imal! zdaj pa je dovolj!
well there čuj!
there, didn't I tell you? na, ali vam nisem rekel?
there, it is done! na, pa je narejeno!
there's a good girl! bodi dobra, pridna deklica (in podaj mi knjigo)!; dobra deklica si, tako je prav (ker si mi podala knjigo)!

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

think^* [ɵiŋk]

1. prehodni glagol
misliti (kaj); premišljati; izmisliti; predstavljati si, zamisliti si (kaj); snovati, naklepati, nameravati, kaniti; pomisliti; smatrati, soditi, ceniti, pretehtati, verjeti; imeti za; imeti pred očmi

2. neprehodni glagol
misliti, umovati, razmišljati, premišljevati, mozgati; pomisliti, predstavljati si; verjeti, biti mišljenja, biti mnenja; priti do zaključkov, soditi

I think so mislim, da (odgovor na vprašanje)
I think it best to go now smatram, da je najbolje, če (da) grem zdaj
I should think so mislim, da; rekel bi (da je) tako; vsekakor, (to je) jasno
I could not bear to think what might happen misel, kaj bi se moglo zgoditi, mi je bila neznosna
I think him (he is thought) to be a poet imam ga (imajo ga) za pesnika
he thinks the lecture interesting predavanje smatra za zanimivo
he talks and thinks airplanes samó letala mu gredo (rojé) po glavi
he will think himself silly od samega premišljevanja se mu bo zmešalo
only think! samo pomisli! samo predstavljaj si!
you are a model of tact, I don't think! sleng (ironično) ti si pa res vzor obzirnosti!
to think aloud, to think out loud glasno misliti
to think to o.s. misliti pri sebi
to think better of premisliti si; imeti ugodnejše mnenje o
to think o.s. clever imeti se za pametnega
to think fit (good) to smatrati za primerno (ustrezno), dobro za
to think littie of ne mnogo ceniti, ne spoštovati
to think much of zelo ceniti, spoštovati
to think no harm nič hudega ne misliti, ne imeti slabih namenov
to think no small beer of zelo ceniti, imeti zelo visoko (ugodno) mnenje o
to think nothing of podcenjevati, prezirati
to think scorn of prezirati
to think twice dvakrat (dobro prej) premisliti
to think of his not guessing that! komaj bi človek verjel, da on tega ni slutil!
think away prehodni glagol odmisliti

thusness [ðásnis] samostalnik

šaljivo why this thusness? zakaj (čemu) ravno tako?

thyrsus -ī, m (gr. ϑύρσος) steblo, steblika, storž, štor: Col., Plin., lactuculae Suet.; occ. tírs, Bakhova (bakhovska) palica, ovita z bršljanom in trtnim listjem, s pinijevim jabolkom na koncu; nosil jo je bog Bakh, pa tudi roječe bakhantke: H., O., Sen. tr., Stat.; bakhantinje ali tijade so tako palico vihtele pri Bakhovih orgijah; meton.: ubi mota calent viridi mea pectora thyrso O. ko moje srce ogreje bakhovska razposajenost; metaf.: acri percussit thyrso (z ostrim želom, z ostrim šilom) laudis spes magna meum cor Lucr.

tí you; arhaično thou

tí tepec you blockhead!
tí norec! you fool!
ko bi jaz bil ti (= na tvojem mestu) if I were you
kakor ti meni, tako jaz tebi you play ball with me and I'll play ball with you

tí tu; toi

ti si to naredil c'est toi qui l'as fait
ogovoriti koga s ti tutoyer quelqu'un, dire tu à quelqu'un
kakor ti meni, tako jaz tebi je te rends la pareille

tí¹ tú

ogovoriti koga s ti tutear a alg, tratar de tú a alg
kakor ti meni, tako jaz tebi donde las dan, las toman

tiempo moški spol čas, doba; letni čas; vreme; glasba takt; tempo

tiempo actual sedanjost
(tiempo) futuro, presente, pretérito (gr) prihodnji, sedanji, pretekli čas
tiempo simple, tiempo compuesto (gr) enostavni, sestavljeni čas
tiempo transcurrido čas, ki je potekel
buen (mal) tiempo lepo (grdo) vreme
fruta del tiempo sveže sadje
lapso (ali espacio) de tiempo doba, razdobje
medida de tiempo časovna mera
medio tiempo vmesni čas; šp polčas
traje de medio tiempo obleka za prehodni čas
sin pérdida de tiempo ne da bi izgubljal čas; nemudoma
a tiempo, a buen tiempo pravočasno
muy a tiempo še pravočasno
a su tiempo svoje dni
a su (debido) tiempo o pravem času
a un tiempo, al mismo tiempo istočasno, hkrati, obenem
a tiempo que ko, medtem ko
antes de tiempo predčasno
con tiempo začasa; čisto mirno
con el tiempo sčasoma
de tiempo en tiempo od časa do časa; tu pa tam, včasih
de aquel tiempo tedanji
de poco tiempo mlad
de poco tiempo a esta parte nedavno, pred kratkim
dentro de poco tiempo v kratkem času, kmalu
desde este tiempo odtlej, odslej
desde hace tiempo že nekaj časa
desde hace mucho tiempo že dolgo (časa)
después de algún tiempo čez nekaj časa
durante algún tiempo nekaj časa
en tiempo (oportuno) o pravem času
en otro tiempo nekoč, prej
en poco tiempo kmalu
en todo tiempo vselej, vsekdar
fuera de tiempo o nepravem času
por tiempo za gotov čas
todo el tiempo que tako dolgo, da; dokler
acordarse (ali ser) del tiempo del rey que rabió (fig) biti že zelo star
ahorrar (el) tiempo čas prihraniti
andando el tiempo s časom, sčasoma
ahora estás a tiempo sedaj imaš še čas
es cuestión del tiempo je vprašanje časa
ganar tiempo pridobiti na času
gastar el tiempo čas zapravljati
hacer tiempo skušati si preganjati (dolg)čas
hace algún tiempo, tiempo ha nekoč; pred nekaj časa
hace poco tiempo pred kratkim
hace ya tiempo je že dolgo od tega
no hay tiempo que perder ne smemo izgubljati časa
matar el tiempo čas ubijati, dolgčas preganjati
exigir mucho tiempo zahtevati mnogo časa
el tiempo es oro čas je zlato
cada cosa en su tiempo vse ob svojem času
a tiempos tu pa tam
desde tiempos inmemoriales od pamtiveka
en los tiempos actuales v teh časih
en tiempos pasados v prejšnjih časih
en mis buenos tiempos v mojih mladih letih
en los buenos tiempos v dobrih starih časih

tiercé [tjɛrse] masculin vzajemna stava na prve tri konje v dirki

fouer au tiercé staviti na prve tri konje v dirki
gagner au tiercé dobiti tako stavo