zasáčiti to catch; to seize; to take
tata so zasačili pri dejanju the thief was caught red-handed (ali was caught in the very act)
zasačil sem ga na laži I caught him out in a lie
zasáčiti koga pri tatvini to catch someone stealing
zasačil sem ga, ko je kradel cigarete iz moje pisalne mize I caught (ali I found) him stealing cigarettes out of my desk
večkrat smo jih zasačili na laži we have caught them lying (ali caught them out in a lie) more than once
Zadetki iskanja
- zaséči to seize; to confiscate; ZDA to trustee
vse so mu zasegli he was sold up - zasédati (-am) | zasésti (-sédem) imperf., perf.
1. (sedeti kje, zavzeti, zavzemati) occupare:
skoraj pol sobe zaseda peč quasi metà dello stanzino è occupata dalla stufa
2. voj. occupare:
zasesti sosednjo državo occupare il paese vicino
3. (biti na mestu, položaju) occupare, coprire:
zasedati odgovoren položaj coprire una carica importante
zasesti prestol salire sul trono
4. žarg. gled. (dodeliti, dodeljevati vlogo) assegnare, affidare la parte, il ruolo; abs. scritturare:
zasesti vloge z mladimi igralci affidare le parti a, scritturare attori giovani
5. (s prizadevanjem priti v določen položaj) conquistare:
naši košarkarji so zasedli tretje mesto i nostri cestisti hanno conquistato il terzo posto
6. (imeti zasedanje) tenere una seduta:
zasedati za zaprtimi vrati tenere una seduta a porte chiuse - zasékati (-am) | zasekávati (-am)
A) perf., imperf.
1. tagliare; intaccare
2. piantare, ficcare:
zasekati lopato v ilovico piantare la vanga nell'argilla
3. tagliare, scavare:
zasekati stopnice v hrib tagliare scalini nella montagna
4. dare una stoccata; colpire (con la spada, col bastone):
zasekati s sabljo dare una stoccata con la spada
5. addentare, affondare i denti (in):
zobje zasekajo v suh kruh i denti affondano nel pane raffermo
6. pren. ribattere (bruscamente):
ni res, je zasekal oče non è vero, ribattè il padre
7. pren. rompere, squarciare:
v tišino je zasekal strel uno sparo squarciò il silenzio
B) zasékati se (-am se) | zasekávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. squarciare, rompere:
govornikov glas se je ostro zasekaval v tišino la voce aspra dell'oratore rompeva il silenzio
2. (udariti, udarjati) abbattersi:
bliski so zasekavali v gozdove i fulmini si abbattevano sui boschi - zasijáti (-síjem) perf.
1. splendere, risplendere
2. pren. risplendere, brillare:
oči so mu zasijale od veselja i suoi occhi brillarono di gioia
3. pren. apparire, comparire, disegnarsi:
med drevjem je zasijala jasa in mezzo agli alberi si disegnò una radura
4. pren. (zablesteti) segnalarsi, distinguersi:
zasijal je z izvirnimi dognanji na področju mikrobiologije si segnalò con originali scoperte nel campo della microbiologia - zaskočíti (kravo, kobilo) to cover
zaskočíti komu pot to intercept someone
vrata so se zaskočila the door has stuck - zaslepíti (-ím) | zaslépljati (-am) perf., imperf. ➞ slepiti
1. accecare, abbacinare, abbagliare:
žarometi so ga zaslepili è stato abbagliato dai fari
2. pren. accecare:
jeza ga je zaslepila l'ira lo accecò
3. pren. ingannare, illudere:
niso se pustili zaslepiti lažnim obljubam non si lasciarono ingannare dalle false promesse - zasloveti glagol
(postati slaven) ▸ híressé válik, nevet szerez, hírnévre szert teszzasloveti z romanom ▸ regénnyel híressé válikzasloveti z vlogo ▸ szereppel híressé válikzasloveti s filmom ▸ filmmel híressé válikzasloveti s pesmijo ▸ verssel híressé válikzasloveti v nadaljevanki ▸ sorozatban híressé válikzasloveti na televiziji ▸ televízióban híressé válikmednarodno zasloveti ▸ nemzetközileg híressé válikzasloveti kot igralka ▸ színésznőként híressé válikzasloveti po svetu ▸ világszerte híressé válik, világhíressé válikZaslovel je tudi kot skladatelj in dirigent. ▸ Zeneszerzőként és karmesterként is nevet szerzett magának.
Zaradi bloga je hitro zaslovela. ▸ A blogja hamar híressé tette.
Hotel je zaslovel po svetu tudi zaradi prilagodljivosti in ustrežljivosti. ▸ A szálloda a rugalmasságáról és a segítőkészségéről is világhírűvé vált.
Jez je tragično zaslovel zaradi nesreče, ki jo je povzročilo njegovo ugrezanje. ▸ A gát tragikus hírnévre tett szert egy baleset miatt, amelyet a gát süllyedése okozott.
Ena od stvari, s katerimi je Churchill zaslovel, so bili njegovi govori. ▸ Churchill többek között a beszédeiről vált híressé.
Čeprav je zaslovel v svetu filma, pa je bila njegova prva ljubezen glasba. ▸ Bár a film világában szerzett magának nevet, az első szerelme a zene volt. - zasmráditi to stink out (ali up); to fill with a stench (ali with a bad smell, with an offensive smell), to spread a stench
hlapi so zasmradili sobo the room reeked with the fumes - zasoljen pridevnik
1. (pretirano drag) ▸ borsos, drágazasoljena cena ▸ borsos árzasoljen račun ▸ borsos számlakrepko zasoljen ▸ igencsak borsospošteno zasoljen ▸ ugyancsak borsosLepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.
2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyarzasoljeno vprašanje ▸ pikáns kérdészasoljena zgodbica ▸ pikáns történetzasoljen humor ▸ csípős humor, fanyar humorKnjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.
3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezettzasoljen s čim ▸ fűszerezi valamiSo pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.
4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem. - zasolzíti se
oči so se mi zasolzile ob tem it made my eyes water - zaspati glagol
1. (preiti v stanje počitka) ▸ elalszikmirno zaspati ▸ békésen elalszik, kontrastivno zanimivo békés álomba merülPo savni sem prijetno utrujen in mirno zaspim. ▸ Szauna után kellemesen fáradt vagyok és békés álomba merülök.trdno zaspati ▸ mélyen elalsziktežko zaspati ▸ nehezen alszik elKadilci tudi teže zaspijo in imajo večkrat neprijetne sanje. ▸ A dohányosok nehezen alszanak el és sokszor vannak rossz álmaik.takoj zaspati ▸ azonnal elalszikotrok zaspi ▸ elalszik a gyerekdojenček zaspi ▸ elalszik a kisbababolnik zaspi ▸ elalszik a betegzaspati med vožnjo ▸ vezetés közben elalszikposkusiti zaspati ▸ próbál elaludnizaspati v naročju ▸ elalszik az ölébenzaspati za volanom ▸ elalszik a kormánynálzaspati od utrujenosti ▸ elalszik a fáradságtólzaspati v joku ▸ kontrastivno zanimivo sírva alszik elzaspati v solzah ▸ kontrastivno zanimivo könnyekkel a szemében alszik elutrujen zaspati ▸ fáradtan alszik elbati se zaspati ▸ fél elaludniLaže boste zaspali, čez ste bili čez dan telesno dejavni. ▸ Könnyebben fognak elaludni, ha napközben fizikailag aktívak.
2. (ne zbuditi se dovolj zgodaj) ▸ elalszikzaspati in zamuditi kaj ▸ elalszik és lekésik valamirőlKer sta dva zamudila oziroma zaspala, so se vsi jezni morali vrniti ponju. ▸ Mivel ketten elkéstek, illetve elaludtak, a többieknek mérgesen vissza kellett menni értük.
3. olepševalno, zlasti v osmrtnicah (o smrti) ▸ elhunymirno zaspati ▸ békésen elhunyza večno zaspati ▸ kontrastivno zanimivo örök álomba szenderül
4. (popustiti v prizadevanjih) ▸ lemarad, elbóbiskolzaspati v razvoju ▸ lemarad a fejlődésbenV politiki nasploh in tudi v zunanji politiki je treba vsak dan znova negovati stike. Ni treba, da naredite napako, zadostuje že, če zaspite za leto ali dve ali zamudite kakšno priložnost. ▸ A politikában általában és ezen belül a külpolitikában is napról napra ápolni kell a kapcsolatokat. Nem kell hibát elkövetni, elég, ha egy-két évre elbóbiskol vagy kihagy valami lehetőséget.
Mlekarna je v razvoju nekako zaspala in presežkov mleka ni znala spraviti v promet. ▸ A tejüzem kissé lemaradt a fejlődésben és a többlettejet nem tudta értékesíteni.
5. (o delu telesa) ▸ elzsibbadnoga zaspi ▸ elzsibbad a lábaNoge so mu zaspale, ker jih je imel zvite podse. ▸ Elzsibbadtak a lábai, mert rajtuk ült. - zaspáti (-spím) perf.
1. addormentarsi, assopirsi:
mirno, trdno zaspati addormentarsi di un sonno tranquillo, profondo
2. perdere:
zaspati vlak perdere il treno (per aver dormito troppo)
3. pren. intorpidirsi, impigrirsi; arrestarsi, cessare:
reforma je po prvih uspehih zaspala dopo i primi successi la riforma si arrestò, segnò il passo
revija je kmalu zaspala la rivista cessò presto le pubblicazioni
4. evf. morire; rel.
zaspati v Gospodu addormentarsi nel Signore
5. intorpidirsi, indolenzirsi:
od sedenja so mu zaspale noge dal lungo sedere gli si indolenzirono le gambe - zasrbéti (-ím) perf.
1. (cominciare a) prudere, pizzicare:
noga ga je zasrbela gli prudeva la gamba
2. pren. venir voglia, desiderare:
ko ga vidim, me zasrbijo pesti, roke quando lo vedo, mi sento prudere le mani
ob glasbi so jo kmalu zasrbeli podplati quando l'orchestrina cominciò a suonare, le venne una voglia matta di ballare
ob pogledu na ves tisti denar so ga zasrbeli prsti al vedere tutti quei soldi si sentì pizzicare le dita
jezik ga je zasrbel, da bi ji povedal, kar ji gre si sentì prudere la lingua dalla voglia di dirle il fatto suo - zastájati (-am) | zastáti (-stánem) imperf., perf.
1. fermarsi; rimanere indietro, ristagnare:
grižljaj mu je zastal v grlu il boccone gli si fermò in gola
2. arrestarsi, andare a rilento; ristagnare:
zaradi splošne krize trgovina zastaja il commercio ristagna a causa della crisi generale
3. indolenzirsi, intorpidirsi:
od sedenja so mu noge zastale le gambe gli si indolenzirono dallo stare seduto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dih mu zastaja od groze il fiato gli si mozza in gola dallo spavento
pren. pripovedovati tako, da poslušalcem zastaja dih raccontare così suggestivamente da lasciare gli ascoltatori col fiato sospeso
pren. kri mu je zastala v žilah il sangue gli si gelò nelle vene
pren. samo toliko dela, da mu sklepi ne zastanejo lavora il meno possibile
pren. v njegovem žepu zastane marsikateri bankovec nelle sua tasche finiscono tanti bigliettoni - zastáviti1 (-im) | zastávljati (-am)
A) perf., imperf.
1. sbarrare, bloccare, impedire:
zastaviti komu pot sbarrare a qcn. il passaggio
2. circondare, mettere attorno
3. aggiustare, mettere:
zastaviti violino pod brado sistemare il violino sotto il mento
4. iniziare, impostare:
novo cesto so zastavili spomladi in primavera hanno iniziato i lavori alla nuova strada
5. porre:
zastaviti komu vprašanje porre una domanda a qcn.
6. (zaustaviti) arrestare
B) zastáviti se (-im se) | zastávljati se (-am se) perf., imperf. refl. porsi (domanda):
pri volitvah se zastavlja vprašanje kredibilnosti kandidatov alle elezioni (ci) si pone il quesito dell'affidabilità dei candidati
C) zastáviti si (-im si) | zastávljati si (-am si) proporsi, prefiggersi (come fine, scopo):
za glavni cilj si je vlada zastavila znižanje inflacije come compito principale il governo si è prefitto il calo dell'inflazione - zasteklenéti (-ím) perf.
1. irrigidirsi (dallo spavento)
2. sbarrare (gli occhi):
bolniku so oči zasteklenele il malato sbarrò gli occhi - zástor (-a) m
1. gled. sipario
2. persiana; saracinesca
3. tendina; ekst. velo; zastori cortinaggi, tendaggi;
zastor pade lo spettacolo è finito
knjiž. zastor nad njegovim življenjem se je zagrnil sulla sua vita è calato il sipario, è morto
okno so zakrivali pisani zastori la finestra era velata da vivaci tendaggi - zasvojíti (-ím) perf.
1. assuefare, rendere dipendente:
mamila so ga zasvojila si è assuefatto agli stupefacenti
2. pren. asservire; cattivare - zaščeméti (-ím) perf. pizzicare, prudere:
oči so ga zaščemele sentì prudere gli occhi