Franja

ticòjedina ž od ptičev okljuvano sadje

tidal [táidl] pridevnik
ki se tiče plime in oseke, podoben plimi in oseki; odvisen od plime in oseke

tidal river reka, v katero pride plima in oseka
tidal wave velik val pri plimi
a tidal wave of enthusiasm val navdušenja

tikvínje s lišće, bilje od tikve, bundeve

tílast -a -o tilast, od tila: -i zastori

time-stricken [táimstrikən] pridevnik
upognjen od starosti, onemogel, ostarel

timework [táimwə:k] samostalnik
od časa (ur, dni) plačano delo

timeworker [táimwə:kə] samostalnik
ekonomija od časa plačani delavec

tineō (tiniō) -āre -āvī (tinea) imeti molje, biti moljav, biti razjeden (požrt) od moljev: Vulg., It.

tineōsus (tiniōsus) 3 (tinea, tinia)

1. črviv, razjeden od črvov, poln črvov: veteres et tineosi favi Col.

2. ušiv, poln uši: caput tiniosum Th. Prisc., locus capitis tineosus Marc.; subst. tineōsī (Aug.) in tiniōsī (Th. Prisc.) -ōrum, m ušivci.

tingeln potovati od kraja do kraja (s predstavo ali zabaviščem)

Tintenfleck, der, madež od črnila

tirar iz-, od-, po-vleči, potegniti, privlačiti, nategniti; izpreči; zagnati; odvreči; podreti; prevrniti, na tla vreči; streljati, ustreliti; meriti na; napraviti odtis, odtisniti; zapraviti; zapeljati

tirar a la calle (fig) zapraviti
tirar (de) la campan(ill)a pozvoniti
tirar su dinero svoj denar skozi okno metati
tirar de la lengua (a) skušati iz koga izvleči skrivnost
tirar más allá del blanco mimo cilja ustreliti
tirar la mercancía prodati blago po smešni ceni
tirar piedras (a) metati kamenje (na)
tirarla de rico bogatega se delati
tirar tiros streljati
me tira la pintura navdušujem se za slikarstvo
eso no me tira to mi ne gre do živega
tirar besos metati poljubčke
tirar cupias kopirati
tirar el cordrón potegniti za vrvico
tirar fotografías napraviti posnetke, fotografirati
tirar los guantes sleči rokavice
tirar largo (fig) iti predaleč
tirar mal slabo meriti
a todo tirar (fig) kvečjemu
ir tirando (od)vleči se; bedno životariti
¡tirar! potegni! (napis na vratih)
tirar a nekoliko podoben biti; imeti nagnjenje (za)
tirar a la espada biti dober borilec (z mečem)
tirar a la izquierda na levo zaviti ali iti
tirar al monte (fig) imeti domotožje
tirar a la pistola s pištolo streljati
tirando a pobre reven, revne zunanjosti
tirar a verde vleči na zeleno (barva)
tira a viejo star je videti
tirar con bala ostro streljati
tirar sin bala slepo streljati
tirar del carro voz vleči
tirar de (ali por) largo zapravljati, razsipavati; pretiravati
tirar por alto kvišku zagnati
tirar por un camino zaviti po poti
tirarse zagnati se, planiti (a na)
tirarse una plancha blamirati se
tirarse al agua v vodo skočiti
tirarse de la ventana skozi okno skočiti

tisočák m
1. hiljadarka, novčanica od tisuću, hiljadu novčanih jedinica
2. planina, brdo od tisuću, hiljadu metara visine

Titius -iī, m Títij, ime rimskega rodu; znan je Sextus Titius Sekst Titij, tribunus plebis l. 99; njegova hoja je bila tako podobna plesu, da so po njem imenovali neki ples Titius Titij. — Od tod
a) adj. α) Titius 3 Títijev, títijski: lex Ci., atrium L. β) Titiānus 3 Títijev, titijánski: fundus Icti. γ) Titius 3 (adj. iz imena Titus) títijski (Títov) = ustanovljen od sabinskega kralja Títa Tátija ali od Títa Tátija izvirajoč: sodales Varr., Lucan., ut quondam Titus Tatius retinendis Sabinorum sacris sodales Titios (titovsko svečeništvo, titovske svečenike) instituerat T. — Od tod
b) subst. Titiēs -ium, m (Varr.) ali iz tega izpeljana običajnejša obl. Titiēnsēs -ium (-um), m Títijci, Titiénzi, druga izmed treh prvotnih tribus, na katere so bili razdeljeni svobodni rimski državljani po svoji narodnosti: Ramnenes Ramnenzi (latinska, po Romulu imenovana tribus), Tities oz. Titienses Titijci, Titienzi (sabinska, po Titu Tatiju imenovana tribus) in Luceres Lukeri (etruščanska tribus; izvor imena ni znan); iz teh tribus je pozneje Romul ustanovil tri istoimenske viteške centurije: α) kot tribus: Varr., L., O., Fest.; enako Titiensis tribus P. T. titienzijska (titijska) tribus; sg. kolekt. Titiens: Pr. Titienz(ec), Titijec, član titienzijske (titijske) tribus. β) kot centurija: L., Ci.

tjèsten -a -o (ijek.), tèsten -a -o (ek.) testen, od testa: na rukama -i biljezi podsjećaju na ono tamo ostavljeno tijesto; -a jela

tólči tolčem, tolci -ite, tolkel -kla (ou)
I.
1. tući, udarati, biti: vsi so toklli ubogega otroka; tolči sovražnika z artilerijo
2. tući, tucati: tolči orehe, sladkor v možnarju; tolči kamenje
3. lupati: srce glasno tolče; tolči z glavo ob zid
lupati glavom o zid; motor tolče; tolči s pestjo ob mizo
lupati šakom o sto
4. tolči smetano tući vrhnje, praviti snijeg, pjenu od bjelanceta
5. tolči revščino boriti se sa siromaštinom, kuburiti
6. tolči nemščino natucati njemački
II. tolči se
1. biti se, boriti se: tolči se s sovražniki
2. probijati se: tolči se skozi življenje

tolerance [tɔ́lərəns] samostalnik
toleranca; strpnost, prenašanje, obzirnost (of do)
medicina odpornost (proti strupu ipd.); (redko) prenašanje (vročine itd.); dopusten, zakonit odstop od predpisane teže, mere

in tolerance of dopuščajoč, dovoljujoč
tolerance test medicina tolerančni test
to gain tolerance biti toleriran

tomar od-, pre-, pri-vzeti; použiti, (po)piti; uloviti; zavzeti, osvojiti; dobi(va)ti, preje(ma)ti; najeti, v službo vzeti; kupiti; zapreti (pot, dohod); zamašiti; dohiteti; obiti, spreleteti; prilastiti si; imeti (por za); kreniti po poti

tomar aborrecimiento mrzeti
tomar aliento sapo zajeti
tomar los antecedentes vzeti osebne podatke
tomar un billete kupiti vozovnico
tomar café, cerveza kavo, pivo piti
tomar un camino kreniti po poti
tomar carnes zrediti se
tomar color dobivati barvo
tomar la comida jesti
tomar consejo za svet vprašati
tomar a cuestas na rame vzeti
tomar un dependiente vzeti v službo nameščenca
tomar (el) desayuno zajtrkovati
tomar disposiciones ukreniti
tomar estado lotiti se poklica; poročiti se
tomar la fresca iti na svež zrak
tomar el gusto (a) vzljubiti
tomar un mal hábito navzeti se slabe navade
tomar (el) ímpetu zalet vzeti
tomar informes informirati se, poizvedovati
tomar la lección a izprašati lekcijo (učenca)
tomar lecciones (con) jemati inštrukcije (pri)
tomar nota de na znanje vzeti
tomar la palabra povzeti besedo
tomar la palabra (a) koga za besedo prijeti
tomar a pecho a. k srcu si kaj vzeti
hay que tomar un partido treba se je odločiti (zavzeti stališče)
tomar el pelo (a) prevarati, oslepariti, za norca imeti
tomar puerto zapluti v pristanišče
tomar la puntería meriti na
tomar una resolución (ali decisión) sprejeti sklep
tomar soleta popihati jo
tomar taquigráficamente stenografirati
tomar té, café piti čaj, kavo
tomar tierra pristati (letalo)
tomar vida oživeti
tomar vuelo širiti se
hacer tomar dati (zdravila)
le tomó el sueño spanec ga je premagal
le ha tomado la vez prehitel ga je
tomar odio (a) zasovražiti
los tomó la noche noč jih je prehitela
¡toma! hm! a tako! seveda! kajpak! ta je pa dobra!
tomar a su cargo prevzeti kaj
tomar a mal, tomar en mala parte (ali mal sentido) zameriti
tomar a risa vzeti kot šalo
tomar en serio resno vzeti
tomar por la derecha iti na desno
tomarse zarjaveti
tomarse con alg. spreti se s kom
tomarse interés (por) zanimati se (za)
tomarse la libertad drzniti si, dovoliti si
tomarse la molestia potruditi se
tomarse de orín zarjaveti
tomarse de polvo prašen postati
tomarse (del vino) opi(jani)ti se

tómbak m (fr. tombac < istočnih jezika) tombak, slitina bakra sa manje od 20% tutije

tonchiato agg. bot. objeden od žužkov