Franja

Zadetki iskanja

  • rastlínski vegetal

    rastlinska mast (maslo, proizvod) grasa f (manteca f, producto m) vegetal
    rastlinska hrana alimentación f vegetal, med dieta f vegetariana, régimen m vegetariano
  • rate2 [réit] prehodni glagol
    oceniti, določiti vrednost, preceniti; regulirati (kovanje denarja); smatrati (koga), šteti, prištevati, računati (among med, kot)
    britanska angleščina oceniti davek, obdavčiti
    navtika uvrstiti (ladjo) v razred ali kategorijo
    sleng zaslužiti (kaj) po svojem položaju
    neprehodni glagol
    biti upoštevan, upoštevati se, šteti se, prištevati se, računati se (as kot, med)
    biti ocenjen

    I rate him among my friends štejem ga za svojega prijatelja
    he is rated a rich man on velja za bogataša
    I rate rice lower than wheat riž cenim manj (smatram za slabšo hrano) kot žito
    houses are highly rated hiše so zelo obdavčene
    this ship rates A 1 ta ladja ima najvišjo oceno (za zavarovanje)
    to rate up a property oceniti lastnino višje, kot je vredna
  • ratiō -ōnis, f (rerī; prim. it. razione, sl. račun) račun(anje), izračun, izračunavanje, preračun, preračunavanje

    I.

    1. račun(anje) v pravem pomenu besede: magna ratio Ci., auri ratio constat Ci. račun se ujema, račun drži, izračunano je prav, ratio alicuius rei ali alicui rei stat Plin. iun. račun tako rekoč trdno stoji = sem na čistem s čim, in rationem inducere Ci. vračunati (vračunavati), zaračunati (zaračunavati), v račun vzeti (jemati), postaviti (postavljati), vključiti (vključevati), ratio quidem hercle apparet Ci. je jasen, rationem referre, reddere alicui alicuius rei Ci. položiti (polagati) račun o čem, glede česa = da(ja)ti odgovor glede česa, odgovoriti (odgovarjati), rationem (rationes) conficere, inire, putare, computare, ducere, subducere Ci. idr. ali componere T. račun spraviti (spravljati) na čisto, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), rationem inire C. ali habere Ci. narediti (delati) račun, izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), obračunati (obračunavati), rationem exigere Val. Max., Plin. iun. ali rationem repetere, (re)poscere ab aliquo Ci., Cu. zahtevati (terjati) račun (odgovor) od koga, (po)iskati odgovor pri kom, (po)klicati koga na odgovor, rationes (ab aliquo) accipere Ci., Sen. ph. dati si račun položiti (od koga), ratio aeraria Ci. denarna mera, znižano denarno merilo, znižana kovna stopnja; pl. libri rationum Aur. računske (knjigovodske) knjige; occ.
    a) popis, statistični pregled (očrt), seznam, spisek, (uradni) zapisnik, razvid, zaznamek: cedo rationem carceris, quae diligentissime conficitur Ci. zapisnik (seznam) jetnikov, jetniški zapisnik (dnevnik), rationes imperii Suet.
    b) vsota, število, številka, broj: ea nimia est ratio Pl., ista ratio maxima est Pl.

    2. sinekdoha opravek, opravilo, posel, poslovna zadeva (reč), zadeva, reč, dogodek: predvsem o denarnih poslih: ratio nummaria Ci., rationes explicare Ci.; v aliter. zvezi (hendiadyoin): qui iam cum isto … re ac ratione coniunctus esset Ci. imovinske zadeve, de tota illa ratione atque re Gallicana Ci., nisi de rebus rationibusque societatis decidisset Ci.; potem tudi metaf.: de ratione atque re Gallicana Ci. o dogodku v Galiji, haec res est ex domestica ratione Ci. se tiče notranjih razmer, spada med (zadeva) notranje razmere, fori iudiciique rationem Messalla suscepit Ci. politične in sodne posle (zadeve), ratio civitatis Ci. državni posel, državni opravek, državna zadeva, ratio belli Ci. vojni posel, vojna zadeva, publicae privataeque rationes C. javno in zasebno občevanje, javni in zasebni stiki, aliquid cadit in rationem utilitatis Ci.; od tod

    3. meton. meae (tuae itd.) rationes = moja (tvoja itd.) korist, moj (tvoj itd.) hasek, moj (tvoj itd.) prid, moj (tvoj itd.) dobiček: rationes meas vestrae saluti anteposuissem Ci., me ad eius rationes adiungo Ci., suam rationem ducere Ci. v mislih imeti svojo korist (svoj prid), meis alienissimum rationibus Ci., prout ratio poscit T.

    4. metaf. (pre)račun = premislek, premišljevanje, preudarek, preudarjanje, tehtanje, pretehtavanje, razmišljanje, razmislek, presoja(nje): inita subductaque ratione nefaria scelera meditantes Ci. po začetem in končanem razmisleku, habeo rationem (premišljam), quid acceperim Ci., quantum in ratione esset Hirt. kolikor se je dalo preračunati; od tod occ.
    a) (z objektnim gen.) ozir, pogled na kaj, mar(anje), skrb, briga za kaj, poštev, upoštevanje: vel dignitatis vel commodi rationem habere Ci. ozirati se, pomisliti na kaj, v poštev (ozir) jemati kaj, non ullius rationem sui commodi ducere Ci. ozirati se, gledati, v mislih imeti, habere se rationem officii pro beneficiis Caesaris C. skrbeti za, brigati se, oratores … ad nostrorum annalium rationem veteres Ci. glede na, dii rationem habent piorum et impiorum Ci. skrbijo za … , gledajo na … , pro ratione pecuniae liberalius est tractatus Ci., salva utriusque temporis ratio est T. na obe dobi se je primerno oziralo, za obe obdobji se je primerno poskrbelo, salvā diligentiae tuae ratione Plin. iun. s popolnim ozirom na tvojo previdnost, brez škode za tvoj prav, ne da bi bila tvoja previdnost prikrajšana, sin est in me ratio rei publicae = sin rationem habeo Ci. če mi je mar za korist države, če skrbim za korist države, virtutis et vitiorum sine ulla divinā ratione (ne oziraje se na bogove) grave ipsius conscientiae pondus est Ci.
    b) razmerje, odnos, zveza, občevanje, stik: rationem habere cum aliquo (aliqua re) Ci. biti v zvezi s kom, občevati s kom = alicui ratio est (intercedit) cum aliquo Ci., pacis quae potest esse cum eo ratio, in quo … Ci. kako je mogoče z njim živeti v miru, habenda cum M. Latrone pacis ratio Ci. mirno občevanje; pren.: ut ceteri menses in suam rationem reverterentur Ci.
    c) postopanje, ravnanje, način ravnanja, pot = način, šega, navada, odnos, odnošaj, lastnost, svojstvo, kakovost, stanje, položaj: qua ratione? Ci., C., V. kako?, omnibus rationibus satisfacere C., omni ratione bellum comparare V., novā (aliā) ratione aliquid facere Ci., C., O., dementi ratione N., temerariā usus ratione N. postopanje, ravnanje, tua ratio existimatur astuta Ci., scribendi consilium ratioque Ci., eligendi et collocandi ratio Q., a me inita ratio est Ci. nastopil sem pot, podal sem se na pot, ad hunc interficiendum talem iniit rationem N., ratio perficiendi quaerebatur C., vitae naturaeque nostrae ratio Ci., cogitandi pronuntiandique ratio Ci., rei militaris ratio Ci., nullum sibi iste neque infitiandi rationem neque defendendi facultatem reliquit Ci., ad praecipiendi rationem delapsa est oratio mea Ci. poučevanje; od tod konkr. = kakovost: agminis C., pontis C., tempestatum Ci., comitiorum ratio Ci. ravnanje (postopek) pri volitvah, ratio Galliae C. položaj, ratio pecuniarum Ci. denarna (finančna) razmerja, denarni (finančni) odnosi.
    d) vodilo, pravilo, navodilo, sredstvo: novae bellandi rationes reperiebantur C., extremam rationem belli sequens colles occupabat C.
    e) od tod po načrtu zasnovano ravnanje, načrtno (premišljeno, preudarno) ravnanje (postopanje), metoda, način, postopek, ukrep, domislek, domislica, namera, osnova, načrt, preudarek, premislek, odredba, odlok, ukaz, naredba, zakon: si sunt ratione translata (sc. aliena verba) Ci. razumno, primerno, ustrezno, prikladno, istam rationem otii tui probo Ci. načrtovano (na načrtu temelječe) brezdelno življenje, meae vitae rationes ab ineunte aetate susceptae Ci. življenje, kakor sem si ga bil zasnoval (začrtal, uredil), vicit ratio parcendi T., ratio belli C., belli gerendi C., Cu., proelii C. način, metoda, rationes belli gerendi communicare C. dogovoriti se o vojnih določilih, o načinu vojskovanja, rationes rerum publicarum aut constituendarum aut tuendarum Ci.; pogosto kot hendiadyoin: eadem defensionis ratio viaque Ci. ali ratione et viā procedit oratio Ci. ali quae ratione docentur et viā (modo) Ci. po načrtu, metodično; čisto konkr.: eius ratio non valuit V. načrt, tua ratio est ut … Ci. ti nameravaš, rationem Pompei sequendi omittere C., intervallis ratione distinctis Ci. pravilno, insanire certā ratione H.

    II.

    1. miselna zmožnost (sposobnost), (raz)um, pamet(nost), razbòr, razbórnost, razborítost, bistroumnost, previd(nost), razsodnost, preudarnost, modrost, inteligentnost, inteligenca, intelekt, sprevidnost, presoja, (raz)umevanje, uvid, uvidenje, uvidevanje, sprevid(enje), spozna(va)nje, spoznava, spoznatev, dojemanje, dojetje ipd.: ratio docet et explanat, quid faciendum, quid fugiendum sit Ci., nec ratione nec visu perspici posse Cu., homines rationis egentes V., O., rationis participes Ci., fortuna omni ratione potentior Cu., te ratio ducat, non fortuna L., ratio ac disputatio Ci., magis ratione quam vi persuasit Vell., quod domi te inclusisti, ratione fecisti Ci. si naredil pametno, id nullā ratione factum nobis videtur C. prav neumno, ratione providere C., ratione aliquid metiri H., ratione et consilio vincere C., quantumque in ratione esset exploravit Hirt. kar je bilo pametno, nec sat rationis in armis V. ni razvidno, kaj naj (kaj lahko) opravi orožje, ratione insanire Ter. pri zdravi pameti; ratio est pametno biti, dobro biti, koristno se zdeti, ali ratio non est z inf. ne biti pametno, ni svetovati, ne kazati (kaj): cui adquiescere Cremonae ratio fuit T., minari divisoribus ratio non erat Ci.; in tako
    a) minime est rationis z inf.: Col.
    b) rationis est z inf.: Plin. iun.

    2. meton. (pameten) vzrok, (pameten) razlog, nagib, vzgib, povod, pobuda: est aliqua huiusce rei ratio Ci. za to obstaja pameten razlog, nostra confirmare argumentis et rationibus Ci., ergo eius causae (sc. matricidii) ratio est, quod illa Agamemnonem occiderit Ci., nihil rationis adfers, quamobrem … Ci., ad eam sententiam cum reliquis causis haec quoque ratio eos deduxit, quod … C., ratio cunctandi T., liberalitas, cui ratio non constat Plin. iun. ki ne izvira iz plemenitega nagiba (plemenitih nagibov); ratio nulla est z inf. ne biti nobenega razloga: nullam esse rationem amittere eius modi occasionem Ci.; od tod

    3. sinekdoha podkrepitev (pokrepljevanje) z razlogi (dokazi, argumenti), dokaz, dokazovanje, argumentiranje, argumentacija, obrazložitev, obrazložba, razlaga, utemeljitev, utemeljevanje: ut nunc ratio cogit Ci., geometricis rationibus non credere Ci., geometricis … rationibus probare Macr., quid ergo opus est, dicet aliquis, ratione Ci. zakaj (čemu) je torej potrebno … dokazovanje?, rationem concludere Ci. skleniti, zaključiti, ratio est autem, cum omnis quaestio in argumentatione constitit Ci.; kot ret. t.t.: Q.

    4. misel, mnenje, sodba, nazor, pogled na kaj: mea sic est ratio et sic induco animum meum Ter., in aliquam rationem scribere, loqui Ci., mollior ratio O., dissentio ab hac ratione Ci.; occ.
    a) (politična) smer (usmeritev), tendenca, težnja, struja, duh, načelo, smer, pravec, stranka: bona ratio cum perdita confligit Ci. konzervativci z radikalci, florens homo in populari ratione Ci. v demokratski stranki, ratio temporum Ci.
    b) (znanstvena) teorija, teoretično znanje, nauk, nazor, naziranje, načelo, princip, učeno mnenje, sistem, znanost, veda: (sc. est in me) huiusce rei ratio aliqua Ci. o tem imam nekaj teoretičnega znanja, sic ratio atque usus belli non intermittitur C. vojna (vojaška) teorija in praksa, erat enim tunc haec nova et ignota ratio, solem lunae oppositum solere deficere Ci., sine ulla arte aut ratione diiudicant Ci. ne da bi poznali prakso in teorijo (načela prakse in teorije) umetnosti.
    c) filozofski (modroslovski) sistem (sestav), filozofski nauk, filozofska (modroslovna) šola: Epicuri ratio Ci. nauk, filozofski sistem, filozofija, ratio Stoicorum, Cynicorum Ci.

    Opomba: Star. abl. rationi (po novejših izdajah pravilna obl. ratione) Lucr. (6, 66).
  • Ratumenna porta Ratuménska vrata (baje med Kvirinalom in Kapitolom): maximum vero eodem pervenisse a Veis cum palma et corona, effuso Ratumenna qui ibi vicerat, unde postea nomen portae est Plin., Ratumenna porta a nomine eius appellata est, qui ludicro certamine quadrigis victor, † clarusci † generis iuvenis Veis, consternatis equis excussus Romae perit Fest.
  • Rauduscula in Raudusculāna (Rōdusculāna, Rūdusculāna) porta -ae, f (raudus) Ravdúskulska (Ravduskulánska) vrata v Rimu, in sicer med Najvijevimi in Lavernskimi vrati (porta Naevia in porta Lavernālis) po stari razdelitvi Servija Tulija: P. F., deinde Rauduscula, quod aerata fuit Varr., cuius testandae gratia capitis effigies aerea portae, qua excesserat, inclusa est dictaque Rauduscula: nam olim aera raudera dicebantur Val. Max., [Raudusculana porta appellata qu]od [rudis et impolita sit relicta, vel quia] aere … Fest.
  • ravage2 [rǽvidž] prehodni glagol
    (o)pustošiti, razdejati, uničiti, pogubiti
    figurativno spriditi

    a face ravaged by grief od žalosti razbrazdan obraz
    neprehodni glagol
    pustotiti (among med) (tudi figurativno)
  • ravitaillement [-tajmɑ̃] masculin preskrba (en quelque chose s čim); aprovizacija; preskrba z živili, s strelivom; živila, hrana, živež

    base féminin de ravitaillement oskrbovalna baza
    ministre masculin de ravitaillement minister za preskrbo (med vojno)
    of fice masculin de ravitaillement gospodarski, aprovizacijski urad (za prehrano in oskrbo)
    poste masculin de ravitaillement en essence bencinska postaja, servis
    ravitaillement en viande, en vivres preskrba z mesom, z živili
    (familier) aller au ravitaillement iti nakupovat, nabirat živila
  • ravitailler [-taje] verbe transitif oskrbovati (z živili, s strelivom)

    ravitailler une ville en viande, en carburant oskrbovati mesto z mesom, z gorivom
    ravitailler un avion en vol oskrbovati letalo med poletom
    se ravitailler en essence oskrbeti se z bencinom
    se ravitailler oskrbovati se (z živili), familier okrepčati se
    les coureurs cyclistes se ravitaillent à l'étape kolesarski dirkači se okrepčajo na etapi
  • rayer [rɛje] verbe transitif črtati, prečrtati; risati (puškino cev); raziti

    rayer quelqu'un du nombre de koga ne več šteti med, k
    rayer un fusil risati puško
    le diamant raye le verre diamant napravi razo v steklu
    rayer du papier (na)črtati papir s svinčnikom in ravnilom
    rayez cela de vos papiers, de vos tablettes (figuré) s tem ne morete več računati
    rayer quelque chose de sa mémoire črtati, izbrisati si kaj iz spomina
  • razcèp (-épa) m

    1. spaccatura; divorzio; strappo; scissione; scisma; fiz. fissione;
    razcep stranke scissione del, nel partito
    razcep med starimi in mladimi divorzio tra giovani e vecchi
    razcep med interesi contrasto, collisione d'interessi
    fiz. jedrski razcep scissione nucleare

    2. fenditura

    3. biforcazione, biforcamento, bivio, diramazione, ramo; anat.
    razcep sapnika biforcazione tracheale

    4. psiht. sdoppiamento:
    razcep osebnosti sdoppiamento della personalità
  • razdalj|a ženski spol (-e …)

    1. (razmik) der Abstand (kotna Winkelabstand, medvretenska Spindelabstand, očesna Augenabstand, osna/medosna Achsabstand, šport med ovirami Hürdenabstand, šport na cilju Zielabstand, pri vožnji - varnostna Sicherheitsabstand), die Distanz (zenitna Zenitdistanz)

    2. (oddaljenost) die Weite, die Entfernung (strelna [Schußweite] Schussweite, goriščna Bildweite, Brennweite, zorna Sehweite)

    3. (proga) die Strecke (velika Langstrecke, kratka Kurzstrecke, letenja Flugstrecke, zračna Luftstrecke)
    |
    merilnik razdalje der Entfernungsmesser
    merjenje razdalje die Entfernungsmessung
    nastavitev goriščne razdalje die Brennweiteneinstellung
  • razdálja distance (od from)

    razdálja med 2 hišama the distance between two houses
    zavorna razdálja stopping distance
    žariščna razdálja focal length
    držati razdáljo (tudi figurativno) to keep one's distance
    na 15 m razdálje ne vidim nič at 15 metres' distance I can see nothing
    držati koga v razdálji (= proč od sebe) to keep someone at a distance
  • razdálja (-e) f

    1. distanza:
    kilometrska, majhna, velika razdalja distanza chilometrica, piccola, grande
    prenos energije na velike razdalje il trasporto dell'energia a grandi distanze
    držati ljudi v razdalji tenere le distanze
    nepremostljiva razdalja med človekoma distanza insormontabile tra due persone
    avt. varnostna razdalja distanza di sicurezza
    fiz. goriščna razdalja distanza focale
    teh. medosna razdalja interasse

    2. (časovna dolžina med dogodkoma) distanza, intervallo (di tempo):
    razdalja pomaga do pravičnejših ocen dogodkov la distanza aiuta a valutare i fatti con più obiettività
  • razdálja distancia f

    (med)osna razdalja (med 2 osema) distancia entre ejes
    varnostna razdalja (promet) distancia prudencial
    zavorna razdalja distancia recorrida con freno echado
    v razdalji (petih km) a una distancia (de cinco kilómetros)
    na kratko (dolgo) razdaljo a corta (larga) distancia
    iz ustrezne razdalje a respetable distancia
  • razdelíti to distribute (med among); to dispense; (karte) to deal out; to share out; to dole out; to allot; to classify; (podariti) to distribute as gifts, to give away; (ločiti) to separate, to divide; (na kose, dediščino) to partition

    razdelíti vsoto med več ljudi to divide a sum among many people
  • razdelíti distribuir; repartir

    enakomerno razdeliti repartir en porciones iguales
    razdeliti med mnoge distribuir entre muchos
    razdeliti vloge (gledališče) repartir los papeles
    razdeliti na stopinje dividir en grados, graduar
  • razdor [ô] moški spol (-a …) das Zerwürfnis, der Zwist, die Spaltung, die Entzweiung, die Zwietracht
    povzročiti razdor med X in Y X und Y entzweien
  • razdòr discord, dissension, division, disunion; disagreement; difference; rupture; variance; split

    biti v razdòru z to be at variance, to be at odds with
    sejati razdòr to sow dissension, to stir up discontent (ali strife)
    denarne zadeve so napravile razdòr med člani družine money matters have caused a rift between the members of the family
  • razdvojèn (ločen) separated, divided; split; disunited; severed; detached

    oni so razdvojèni (sprti) they are at odds (ali at variance), pogovorno they've fallen out
    biti razdvojèn med upom in obupom to be torn between hope and despair
  • razgóvor talk, conversation; discussion, discourse; (neprisiljen) chat; (v dvoje) dialogue; (pri mizi) table talk

    razgóvor med 4 očmi tête-à-tête, private conversation; (samo o strokovnih zadevah) shop, ZDA shoptalk
    predmet razgóvora talking point, subject under discussion
    to je predmet razgóvora celega mesta this is the talk of the town
    razgóvori so propadli the talks collapsed