Franja

besneti glagol
1. (jeziti se) ▸ dühöng, tombol, tajtékzikNjen šef je besnel: "Je mar neumna?" ▸ Ez tényleg hülye? – dühöngött a főnöke.
Trener je kot po običaju besnel: "Pričakujem takojšnjo reakcijo moštva." ▸ Az edző szokásához híven dühöngött: „– A csapattól elvárom az azonnali reagálást."

2. (o pojavih) ▸ dühöng, tombolPozimi besnijo tu snežni viharji. ▸ Télen itt hóviharok tombolnak.
Pred leti, ko je besnelo hudo neurje, je odneslo del gospodarskega poslopja. ▸ Amikor néhány éve tomboló vihar csapott le, elvitte a gazdasági épület egy részét.

beste najboljši (der beste Freund) najboljši prijatelj, beim besten Willen pri najboljši volji; im besten Schlaf v najglobljem spanju; nach bestem Wissen und Gewissen po svoji najboljši vesti, kot (kdo) najbolje ve in zna

bestemmiare v. tr. (pres. bestemmio)

1. preklinjati, kleti:
bestemmiare come un turco, come un facchino preklinjati kot Turek, preklinjati kot furman
bestemmiare la propria sorte preklinjati usodo

2. lomiti, slabo govoriti (jezik):
bestemmiare un po' di inglese za silo lomiti angleščino

bestia f

1. žival; zver:
bestie feroci krvoločne živali, zveri
bestie da soma tovorne živali
bestie da tiro vprežne živali
lavorare, sudare, faticare come una bestia pren. garati kot črna živina
vivere come le bestie živeti kot pes
bestia rara pren. prava redkost (človek), redka žival
bestia nera križ, huda nadloga, antipatija, obsesija:
la matematica è la sua bestia nera matematika je njegova najhujša nadloga
brutta bestia pren. huda stvar:
la miseria è una gran brutta bestia revščina je presneto huda stvar

2. pren. nasilnež, grobijan, srboritež:
andare in bestia pobesneti
diventare una bestia podivjati od jeze
sta' zitto, bestia! molči, govedo!

bēstia -ae, f

1. žival kot brezumno bitje (naspr. človek): bestiae volucres, nantes, agrestes, cicures, ferae Ci., mutae Ci., L., fera bestia Corn., N., L., Cu., genus bestiarum Plin. živalstvo; pren.
a) kot psovka človeku živina, žival, beštija: mala tu es bestia Pl.
b) šalj. mala bestia (= caper) o smradu po kozlu, ki veje izpod pazduhe: Cat.

2. occ. divja žival, grabežljiva žival, zver(ina): immanitate bestias vincere Ci.; poseb. o zvereh, namenjenih za bojevanje v cirkusu z gladiatorji in zločinci: L., Sen. ph., aliquem bestiis obicere Ci. ep., pugnare (depugnare) cum bestiis Icti., ad bestias pugnare Vulg.; pl. bestiae met. = boj z zvermi: aliquem ad bestias mittere Asin. Poll. in Ci. ep. ali dare Icti., Gell., pronuntiare ad bestias Tert., condemnare aliquem ad bestias Suet., bestiarum condemnatio Icti. obsodba na bojevanje z zvermi.

3. pren. ozvezdje Zver = Volk: Vitr. Bēstia -ae, m nom. propr. Bestija, priimek Kalpurnijevega rodu npr.: L. Calpurnius Bestia Lucij Kalpurnij Bestija, tr. pl. l. 121, konz. l. 111: Ci., S., Fl., Eutr.

bestiaux [bɛstjo] masculin pluriel živina

être entassés, parqués comme des bestiaux kot živina biti natlačeni

béta (-e) f adj. inv. (lettera) beta, β:
mat. kot beta angolo beta
fiz. beta žarki raggi beta

bētāceus (bētācius) 3 (bēta1) pesen: pedes Varr. pesni koreni (kot hrana); subst. bētāceus (bētācius) -iī, m pesni koren, pesa: Plin. iun., Arn.

betätigen

1. upravljati z, poganjati/pognati (kaj)

2. sprožiti, aktivirati, (einschalten) vključiti, vključevati, vklopiti, einen Knopf, eine Taste: pritisniti na

3. sich betätigen udejstvovati se; sich bei etwas betätigen udeleževati se; sich betätigen als Arzt usw.: delati kot

betrachten (ansehen) gledati; Gestirne usw.: opazovati; erwägend: obravnavati; nachdenklich (beobachten) opazovati; betrachten als imeti za (sich se) , obravnavati kot; Philosophie motriti

better² [bétə] pridevnik
boljši; primernejši; ki se bolje počuti

no better than pravzaprav
he is no better than he should be nič boljšega ne moremo od njega pričakovati
she is no better than she should be razuzdanka je
my better half moja boljša polovica
better part večji del
better than več kakor
pogovorno the better the day the better the deed čim večji praznik tem več dela opravimo
upon better acquaintance če se človek bliže seznani
one's better angel angel varuh
he has seen better days nekoč se mu je bolje godilo
he is better than his word naredi še več, kot je obljubil
the better hand prednost, premoč
the better sort pomembni ljudje
his better self njegova boljša stran
I am better as I am raje sem tak kakor sem
he is none the better for it nič mu ne koristi

Beweis, der, (-/e/s, -e) dokaz, dokazilo, als Beweis kot dokaz; unter Beweis stellen dokazati, dokazovati; den Beweis auftreten dokazovati; aus Mangel an Beweisen zaradi pomanjkanja dokazov; Beweise führen dokazovati, izvajati dokaze, dokazati, izvesti dokaze

bezeichnen označevati, označiti (als kot)

bežáti (-ím) imperf.

1. fuggire, scappare; correre:
bežati v zaklonišče correre nel rifugio
bežati pred nevihto scappare davanti al temporale
bežati kot zajec correre come una lepre
bežati, kar noge nesejo scappare a gambe levate

2. correre; perdersi; vagare:
oblaki bežijo po nebu le nubi corrono nel cielo
pogled mu beži po hišah il suo sguardo vaga per le case

3. pren. fuggire, fuggirsene; svanire:
mladost beži la giovinezza se ne fugge

biba ženski spol
biti sit kot biba nicht mehr papp sagen können

bibāculus 3 (demin. bibāx) nekoliko pijančljiv: Plin., Arn. — Kot nom. propr. Bibāculus -ī, m Bibakul, priimek Furijevega in Sekstijevega rodu.

bibulus 3 (bibere) lukav = ki rad pije, (vedno) žejen: potores H.; z gen.: b. liquidi Falerni H. falernca žejen; pren. (o stvareh) vodo, vlago pijoč, vsrkavajoč: nubes O., harena Lucr., V., O. ali favilla V. prepusten, lapis V. luknjičast kamen = plovec, votlič, medulla O. vlažen, moker, lanae O. ki se barve navzame, litus, radix, talaria, Cupidinis alae O., vestes Val. Fl., ollae Col., charta Plin. pivnik, palus Mart., lacunae Stat., papyrus Lucan. ki rado ob rekah raste; pren. rad poslušajoč: aures Pers. — Kot nom. propr. Bibulus -ī, m Bibul, priimek Kalpurnijevega in Publicijevega rodu.

bicorniger -gera -gerum (bi in cornu in gerere) dvorog; kot naziv Bakha Bicorniger: O.

bīduum -ī, n (iz *bi in *divum = dies) rok ali doba dveh dni, dva dneva: Ca., Ter., N. idr., uno die longior mensis aut biduo Ci., biduum comitiale C. volilna dneva (3. in 4. januar), ko senat ni imel seje, in iis operibus... biduum consumitur C., certamine consulum biduum absumptum L., inter has cogitationes biduo absumpto Cu., biduum criminibus abiciendis statuitur T., biduo ante, post Ci. dva dni prej, pozneje; za izražanje prostorske razdalje: bidui iter progressus Ci. ali ab eo non longius bidui viā abesse C. ali castra, quae aberant bidui Ci. ep. dva dni hoda. Adv. (koliko časa, kako dolgo)

1. acc. biduum dva dni: Ca., Ter., S. idr., biduum in his locis morari C., aliquem biduum cibo tectoque prohibere Ci., cum biduum cibo se abstinuisset N.; prim.: per biduum Ci., C., Cels., Vell. cela dva dneva, per insequens biduum L., per continuum biduum Vulg., in biduum L., Cels., Cu. za dva dni, na dva dni, non ultra biduum T. ne nad dva dni, ne več kot dva dni.

2. abl. biduo v dveh dneh, za dva dni: Ci., Cu., T. idr., hanc (manum Germanorum) affore biduo C., biduo et duabus noctibus Hadrumetum pervenit N., eo biduo Ci. ep., C., Auct. b. Alx., hoc (illo) biduo Ci., biduo illo Cu.; biduo, quo haec gesta sunt C. ali biduo, quo senatum legerunt censores L. dva dni potem, ko...

bien¹ [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

eh bien! no! no torej!
bien que čeprav, dasi
si bien que tako da
ou bien ali pa
aussi bien que prav tako kot, kot tudi
quand bien même celó če, tudi če
bien sûr gotovo, seveda
bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
bien entendu samoumevno, se razume, seveda
bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
c'est bien lui to je (res) on
c'est bien simple to je čisto preprosto
il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
aller, se porter bien dobro se počutiti
tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
se donner bien de la peine zelo si prizadevati
bien fait pour lui! prav mu je!
vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
vous avez bien de la chance imate veliko srečo
venir bien (botanique) uspevati
il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
vouloir bien privoliti
je voudrais bien savoir rad bi vedel
il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro