Franja

logopéd one skilled in logopedia

logòtēt -éta m (gr. logos, tithemi) zgod. logotet, kancelar v srednjeveški Srbiji, Bosni in Dubrovniku

Lohnsteuerjahresausgleich, der, letna izravnava davka in zaslužka

Lollard [lɔ́lə:d] samostalnik
pristaš Wycliffa v Angliji in Škotski (14., 15. stol.)

lôndža ž (t. londža, it. loggia) dial., zastar.
1. terasa, balkon, pomoli, kjer so sestanki za prijateljske in poslovne pogovore
2. senčnica, hladnica
3. posvet: učiniti -u sklicati posvet

longotte [lɔ̃gɔt] féminin gosta in težka bombažna tkanina

longuement [lɔ̃gmɑ̃] adverbe dolgo; na dolgo in na široko; obširno

lopàtica ž
1. lopatica
2. lopatica mlinskega kolesa, vesla, propelerja in drugih orodij: rotorska, statorska lopatica; lopatica turbine, mlinskog kola, vodeničnog točka; Peltonova lopatica
3. anat. lopatica, scapula: fraktura -e

lore² [lɔ:] samostalnik
zoologija del ptičje glave med očesoma in zgornjo čeljustjo; del kačje glave

loteva|ti se [é] (-m se) lotiti se (langsam, allmählich) herangehen an, in Angriff nehmen
| ➞ → lotiti se

lotiti se¹ (lótim se) česa (etwas) in Angriff nehmen, an (etwas) herangehen, sich (etwas) vornehmen, dela: sich an die Arbeit machen, ans Werk gehen, sich ans Werk machen; sich dahinter machen; pri jedi: zugreifen, pošteno: dem Essen/den Getränken zusprechen; (sesti k) sich setzen zu/an
prebrisano/ spretno se česa lotiti es schlau/geschickt anfangen

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

lucid [l(j)ú:sid] pridevnik (lucidly prislov)
figurativno jasen, raztočen, lahko razumljiv (stil), svetel (misel); sijajen, prozoren
botanika & zoologija gladek in svetlikav

lucid intervals svetli trenutki

lucrātīvus 3 (lucrārī)

1. pridobit(v)en, (pri)dobljen, prihranjen, odvečen: sol Ci. ep., opera Q., tempora Fr., potus Ambr.

2. kot jur. t.t. = brez slehernega truda in požrtvovanja po (po)daritvi ali dedovanju pridobljen, dobiček in korist prinašajoč, donosen: causa, possessio Icti.

lucubrate [l(j)ú:kjubreit] neprehodni glagol
delati (pisati, študirati) ponoči; pisati dolge in učene članke

lùčār -ára m
1. kdor pripravlja in prodaja smolenice, smolne trske
2. kdor si s trskami sveti

lȕčnjāk m vrt, kjer sadijo čebulo in česen

luknja|ti (-m) preluknjati lochen; stanzen, einstanzen in; (prebijati) durchschlagen

lumber² [lʌ́mbə]

1. prehodni glagol
ameriško sekati drevje in žagati debla; nametati (up)
natrpati, napolniti z ropotijo (with)

2. neprehodni glagol
biti nametan, razmetan

lumper [lʌ́mpə] samostalnik
pristaniški delavec; kdor zmeče vse v en koš; podjetnik, ki prevzame vsako delo in ga razdeli med svoje sodelavce