Franja

daccapo, da capo

A) avv. od začetka, od kraja, znova; še enkrat:
essere daccapo (essere alle solite) pren. spet stara lajna, stara pesem
punto e daccapo pika, nova vrsta!
eccoti daccapo con le tue lagne že spet začenjaš s svojimi pritožbami

B) m da capo:
aria col daccapo glasba da capo arija

dacché cong.

1. odkar:
dacché mondo è mondo od pomneža

2. knjižno ker

dado m

1. kocka:
giocare ai dadi kockati se
gettare il dado pren. poskusiti srečo; tvegati
il dado è tratto pren. kocka je padla

2. kocka, kockast predmet:
tagliare il pane a dadi rezati kruh na kocke
tessuto a dadi karirasta tkanina

3. strojn. matica vijaka

daedalus 3, adv. -ē (gr. δαίδαλος)

1. akt. umetelen: Minerva Enn. ap. P. F., aquilla … effigiata daedale Iul. Val.; z gen. (v čem): natura daedala rerum, verborum d. lingua Lucr.; pren. premeten, zvit: Circe V.

2. pass. umetelno izdelan, umetelno okrašen: tecta V. (o čebeljih panjih), tellus, signa Lucr., daedala carmina chordis Lucr. ki se umetelno menjavajo na strunah. — Kot nom. propr. Daedalus -ī, m Dedal (samogovoreče ime),

1. Ikarov oče, Tezejev in Minojev sodobnik; sezidal je kretski labirint: Ci., V., H., O. idr. Od tod adj.
a) Daedalēus 3 (Δαιδάλειος) Dedalov: Icarus H., ope Daedalea H.; pesn. soobl. Daedalĕus 3 (Δαιδάλεος): iter (namreč skozi labirint) Pr.
b) Daedalicus 3 dedalski = umetelen: manūs Ven.

2. neki poznejši kipar iz Sikiona: Plin.

dagli² inter. drži ga! po njem!:
dagli al ladro! držite tatu!
dagli oggi, dagli domani daj danes, daj jutri
e dagli! že spet!

dai² inter.
dai, non prendertela ne bodi no hud!
dai, smettila nehaj že vendar!
e dai uh!, uf!

dáleč adv.

1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
ne daleč non lontano
daleč od lontano da
od daleč da lontano
do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
kakor daleč seže oko a perdita d'occhio

2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
biti daleč essere lontano
videti daleč vedere lontano, prevedere

3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore

dálj f inv. knjiž. (daljava) lontananza;
razšli so se v šir in dalj e si dispersero per ogni dove

dáma (-e) f

1. signora; dama; donna:
(kot nagovor) dame in gospodje signore e signori
frizer za dame parrucchiere per signora
dvorna dama dama di corte
prva dama prima donna

2. (ženska odličnega vedenja in lepega videza) dama:
prava, resnična dama vera dama

3. igre (igralna karta) donna, regina

4. igre dama

5. šah. regina, donna

damassé, e [damase] adjectif podoben damastu; damasciran (jeklo); masculin damastno platno; damaščansko jeklo

damné, e [dane] adjectif pogubljen; zavržen, preklet; (religion)

les damnés pogubljenci
ces damnés gamins! ti prekleti paglavci!
c'est son âme damnée ta oseba je pobudnica njegovih slabih dejanj, njegov slab svetovalec
souffrir comme un damné trpeti peklenske muke
travailler comme un damné delati kot obseden, garati

damnōsus 3, adv. -e (damnum)

1. act. škodljiv, kvaren, poguben: libido, Venus H., canis O. (izgubonosni) pasji met (pri igrah s kockami), damnose bibere H. gospodarja opiti = piti gospodarju na škodo; z dat.: aedificare, res damnosissima etiam divitibus L., amnis, damnosus pecori, damnosior agris O.

2. pass. škoden = ki ima veliko škodo (izgubo), nesrečen: Pl.

3. med. samemu sebi škodujoč, potraten, razsipen: Kom., Suet., Aug.

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dán (dnéva) m

1. giorno; giornata:
leto ima 365 dni l'anno ha 365 giorni
dogodek dneva l'avvenimento del giorno
rel. sodni dan il giorno del giudizio
plačilni dan giorno di pagamento
semanji, tržni dan giorno di fiera
delovni dan giornata lavorativa
rojstni dan compleanno
uradni dan sodišča giorno d'udienza
dan zmage l'anniversario della vittoria
dan žena giornata della donna

2. (čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda) giornata; giorno:
jesenski, pomladni dan giorno autunnale, primaverile
dan se daljša, krajša le giornate si allungano, si accorciano
sredi belega dne in pieno giorno
jasno ko beli dan chiaro come la luce del sole
(kot pozdrav) dober dan! buongiorno!

3. pl. dnevi (omejeno trajanje v življenju) giorni:
odločilni, usodni dnevi giorni decisivi, fatali
pren. črni, pasji dnevi giorni, giornate da cane
na stare dni da vecchio, nella vecchiaia
v davnih dneh tanto tempo fa
njega dni, svoje dni nel lontano passato, una volta, un tempo
pren. imeti dneve štete avere i giorni contati
pren. človek ne ve ne ure ne dneva l'uomo non sa né il giorno né l'ora (della propria morte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(kaj) priti na dan venirsi a sapere
(s čim) priti na dan dire, confessare qcs.
pren. udariti na dan erompere
dan na dan, dan za dnem giorno dopo giorno
noč in dan notte e giorno, senza sosta
leto in dan un anno, a lungo, per lungo tempo
živeti iz dneva v dan, tja v en dan vivere alla giornata, spensieratamente
pren. govoriti tja v tri dni dire sciocchezze, blaterare, parlare a vanvera
zagledati beli dan nascere, venire alla luce; (libro) venire pubblicato
imeti črn dan avere una giornata nera, non essere in forma
lepega dne un bel giorno
pasji dnevi canicola
pravi sodni dan grande confusione; vulg. casino
ne videti česa svoj živi dan non aver visto mai
za vse žive dni si zapomniti ricordare per tutta la vita
materinski dan il giorno della mamma
delovni dan, praznični dan (praznik) giorno feriale, giorno festivo
dan hoda giornata, giorno di cammino
dan pred vigilia
dan pred izpitom la vigilia dell'esame
junak dneva l'uomo del giorno
iz dneva v dan di giorno in giorno
različna sta si kot noč in dan tra loro due ci corre quanto dal giorno alla notte
dopolniti svoje dni (umreti) finire i propri giorni
PREGOVORI:
ne hvali dneva pred večerom loda il giorno alla sera e il giovane quando avrà la barba

Danaus -i, m (Δαναός) Danaj, Belov sin, Egiptov brat, oče 50 hčera, s katerimi je pred bratom zbežal v Grčijo in tam ustanovil Arge: Ci., H., O. idr. — Od tod patronim

1. Danaidae -ārum, m (Δαναΐδαι) Danajci = Grki: Sen. tr.

2. Danaidēs -um, f (Δαναΐδες) Danaide, Danajeve hčere, ki jih je 50 Egiptovih sinov prisililo, da so jih vzele za može, a so jih po Danajevem ukazu v prvi noči pomorile razen ene, Hipermestre, ki je Linceju prizanesla. Zato so bile v podzemeljskem svetu obsojene večno zajemati vodo v preluknjane posode: Hyg., Sen. tr. — Kot adj. Danaus 3 argivski, grški: Danais e classibus unus V.; subst. Danaī -ōrum (-ûm), m Danajci = Grki (poseb. Grki pred Trojo): Ci., Corn., Lucr., V., Pr.

dánes adv.

1. oggi:
za danes je dovolj per oggi basta
pridi danes teden, mesec vieni oggi a otto, a un mese
danes teden je umrl è morto una settimana fa

2. (v sedanjem času, zdaj) oggi, al presente, attualmente:
danes je svet precej drugačen oggi il mondo è molto cambiato
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. saj nisem šele danes na svet prišel, da bi ti verjel non sono (mica) nato ieri per crederti
pren. od danes do jutri dall'oggi al domani
delo, služba od danes do jutri lavoro occasionale, saltuario
živeti od danes do jutri vivere alla giornata
PREGOVORI:
danes meni, jutri tebi oggi a me, domani a te
kar danes lahko storiš, ne odlašaj na jutri un oggi vale più di dieci domani; chi ha tempo non aspetti tempo

danno m

1. škoda:
danno subito pretrpljena škoda
danni di guerra vojna škoda
danni alle colture škoda na posevkih
risarcimento dei danni povračilo škode
procurare, fare, arrecare, causare danno (a) škoditi, škodovati (komu)
subire, patire, soffrire danno utrpeti škodo
chiedere i danni zahtevati povračilo škode
stare coi danni e con le beffe pren. utrpeti škodo, povrh pa še sramoto
mio, tuo, nostro danno tem slabše zame, zate, za nas
a mio, tuo, nostro danno v mojo, tvojo, svojo, našo škodo

2. pravo škoda:
danno emergente dejanska škoda

3. med. poškodba, sprememba

danois, e [danwa, z] adjectif danski; masculin danščina

Danois masculin Danec
Danoise féminin Danka

dansant, e [dɑ̃sɑ̃, t] adjectif plešoč; plesni

flammes féminin pluriel dansantes plešoči plameni
musique féminin dansante plesna glasba
soirée féminin dansante plesni večer
réunion féminin dansante plesni sestanek
thé masculin dansant čajanka s plesom

dare^*

A) v. tr. (pres. dò)

1. dati, dajati:
dare qcs. in regalo kaj podariti

2. izročiti, izročati; zaupati; naročiti, naročati:
dare qcs. in custodia a qcn. izročiti komu kaj v varstvo
dare un incarico zaupati funkcijo
darsi delle arie bahati se, delati se važnega
dare luogo a qcs. povzročiti kaj
dare carta bianca a qcn. pren. dati komu proste roke

3. pripisati, podeliti, podeljevati, dodeliti, dodeljevati; priskrbeti:
dare eccessiva importanza (a) pripisovati preveliko važnost
dare un posto (a) priskrbeti delovno mesto

4. izdati; obsoditi, obsojati:
dare un ordine izdati ukaz
dare due anni di carcere obsoditi na dve leti zapora

5. (somministrare, prescrivere) dajati, predpisati:
dare l'estrema unzione relig. dati poslednje olje
dare una medicina predpisati zdravilo

6. posvetiti, posvečati:
dare tutto se stesso agli studi ves se posvetiti študiju

7. dati; roditi, rojevati; povzročiti, povzročati:
dare frutti roditi
dare un forte calore izžarevati močno toploto
dare il vomito povzročiti bruhanje
dare un suono stridulo predirno krikniti

8. sporočiti, sporočati:
dare una buona, una cattiva notizia sporočiti dobro, slabo novico

9. prirediti, prirejati:
dare una festa prirediti zabavo
dare un concerto prirediti koncert

10. voščiti:
dare il benvenuto izreči dobrodošlico
dare il buon anno voščiti srečno novo leto

11.
dare a qcn. del cretino, della bestia koga ozmerjati z bedakom, z butcem

12.
dare consigli (consigliare) svetovati
dare occasione omogočiti
dare un grido zakričati
dare la vernice pobarvati
dare animo, coraggio ohrabriti
dare fuoco zažgati
dare il lucido pološčiti
dare grazia a (po)lepšati
dare un castigo kaznovati
dare la vita roditi
dare inizio začeti
dare fondo zasidrati se
darsi pace vdati se

13.
dare a frutto posojati na obresti
dare un lavoro a cottimo dati v delo na akord
dare a intendere, a bere natvesti kaj
dare qcs. da mangiare, da bere dati kaj jesti, piti
dare in moglie dati za ženo
dare in dono podariti
dare per scontato, per certo predvideti kaj, imeti kot gotovo

B) v. intr.

1.
dare del tu, del lei a qcn. tikati, vikati

2. gledati; vleči (na):
la finestra dà sulla piazza okno gleda na trg
un colore che dà nel verde barva, ki vleče na zeleno

3. zadeti (ob), zaleteti se (v):
dare nel muro zadeti ob zid

4. bruhniti:
dare in pianto bruhniti v jok

5.
dare nel segno pren. zadeti v črno
dare alla testa stopiti, zlesti v glavo
dare di testa znoreti
dare ai nervi, sui nervi iti na živce
dare nell'occhio bosti v oči
dare contro qcn. koga napasti, komu oporekati

C) ➞ darsi v. rifl. (pres. mi dò)

1. posvetiti, posvečati se:
darsi allo sport posvetiti se športu
darsi d'attorno rovariti
darsi al gioco vdajati se igralski strasti
darsi a Dio posvetiti se Bogu, zaobljubiti se
darsi prigioniero vdati se
darsi per vinto vdati se (tudi pren.);
darsi alla macchia skriti se, zabrisati vsako sled za sabo; iti v ilegalo

2. začeti, začenjati:
darsi a correre steči, začeti teči

Č) v. intr. impers. zgoditi se:
può darsi morda, morebiti

D) m ekon. debet:
il dare e l'avere debet in kredit, v breme in v dobro