Franja

durchschlagen^*1

1. mit einer Axt in Stücke: razsekati, ein Loch in etwas: prebiti, prebijati (sich se), luknjati; durch ein Sieb: pretlačiti; ein Schnittmuster: prenesti, prekopirati, naudariti

2. intransitiv prodreti, prodirati, Sicherung: pregoreti, (wirken) učinkovati, Zeiger bei Instrumenten: prenihati; durchschlagen sich auf etwas figurativ priti do izraza v/pri, prenašati se na; sich durchschlagen durchs Leben prebijati se, preživljati se; sich kümmerlich durchschlagen životariti

durchspielen¹ ein Stück: preigrati, lange Zeit, alle Möglichkeiten: preigravati; durchspielen bis vztrajati do; sich durchspielen Sport prodreti

durchwühlen¹: sich durchwühlen preriti se skozi/do

durchzählen preštevati, prešteti; von ... bis ... durchzählen šteti od ... do ...

dūrō -āre -āvī -ātum

I. trans.

1. trditi, strditi (strjevati), otrditi: Hyg., Cels., Lucr., Lucan., Col., Mel., Plin., Ap., caementa non calce durata erant L. niso bili … v trdo maso spojeni, hastae igne duratae Cu., d. lignum igni Cu., duratae solo nives H., duratur cortice pellis O. se strdi v skorjo, d. ossa in scopulos O., durataeque cuti (trdi koži) squamas increscere sentit O., duratus frigore pontus O. zamrzlo; pesn.: aerea saecula duravit Iuppiter ferro H. bronasto dobo je Jupiter strdil v železno; occ.
a) sušiti, osušiti, posušiti, presušiti, (s)pražiti: coria durata calore Lucr., d. terram V., rectius Albanam fumo duraveris uvam H., mollitam (Cererem) manu duret in foco ignis O. speci, pisces sole durati Cu., durati muriā pisces Q. presoljene.
b) zgostiti (zgoščati): caelestis aqua salibus durata Col.; od tod: (lactis) partem liquefacta coagula durant O. zgoščajo, sesirijo, corpus d. Cels. povzročiti zapeko.

2. pren. utrditi (utrjevati), navaditi (navajati), privaditi (privajati) na napor, delo idr.: opere in duro membra manusque Lucr., hoc se labore durant homines adulescentes C., humeros ad volnera durat V., simul ac duraverit aetas membra animumque tuum H., ab duratis usu armorum … pulsi L., exercitum in tectis habuit, adversus omnia humana mala saepe ac diu duratum L., exercitus duratus omnium rerum patientiā L., exercitum crebris expeditionibus d. Vell., d. mentem T.; occ.
a) otopiti, neobčutljivega narediti (delati): tot … durati bellis L., d. ingenia Cu., etiam ad plagas durabitur Q. postal bo neobčutljiv tudi za … , ad omne facinus duratus T.
b) med. durari otrdeti = ustaliti se: vitia … inemendabili in posterum pravitate durantur Q.

— II. intr.

1.
a) sušiti se: dum durare solum … coeperit V.
b) (s)trditi se, otrdeti: quasi ferrum aut lapis durat Enn. fr., lento misere durantia tabo viscera Sil.

2. pren. otrdeti, otopeti, brezsrčen posta(ja)ti, zakrkniti: cuius tam crudeles manus in hoc supplicium durassent Petr., non durat ultra poenam abdicationis Q., in nullius umquam suorum necem duravit T. njegova trdosrčnost ni nikoli pripeljala tako daleč, da bi dal usmrtiti katerega od svojcev, credente nullo usque ad caedem eius duratura filii odia T. da bo sinovo sovraštvo tako trdo, da bi pripeljalo do umora (matere).

— III.

1.
a) intr. vztrajati, osta(ja)ti, obsta(ja)ti: durare nequeo in aedibus Pl., non hic quisquam d. potest Ter., durate et vosmet rebus servate secundis V. (prim.: durarent secundisque se rebus servarent Augustus ap. Suet.), saevoque gelu duramus et undis V., in opere ac labore … sub pellibus d. L., nec durari extra tecta poterat L., d. unam hiemem in castris L., d. diem, horam H., his ego non horam possum d. querelis Pr., d. sub Iove O., in eodem habitu corporis Cu., in sudata veste durandum Q., durandum est, quia coepimus Q., d. in obsequio T.; za zanikanim glagolom stoji tudi quin = ne strpeti (vzdržati), da ne bi: nequeo durare, quin ego erum accusem meum Pl., nec durare valuit, quin de condicionibus … tractaret Suet.; z inf.: Petr. (41, 2), ut vivere durent Lucan., Romuleis durastis … succedere muris Sil., miranti durarunt prodere Poeno Sil.
b) trans. prebiti (prebijati, prebivati), presta(ja)ti, (pre)trpeti, prenesti (prenašati): quemvis d. laborem V., vix durare carinae possunt imperiosius aequor H., d. quascumque vias Stat., siccitatem et ventos Pall.

2. occ.
a) trajati, trpeti, (še) obsta(ja)ti, (še) biti, (o osebah) živeti: Pl., Vell., Plin., Suet., non omnem possit durare per aevom Lucr., penuriā mulierem hominis aetatem duratura magnitudo erat L. bi bila le en (človeški) rod obstajala, durat simulacrum V., Troiā durante O. dokler je bila Troja, haec moles inviolata durat Cu., sapor durat Q., durat prope in infinitum (memoria) Q., ad posteros virtus durabit Q., adhuc honor studiis durat Plin. iun., qui nostram ad iuventam duraverunt T.; durant … colles T. se nepretrgoma vlečejo.
b) trajati = držati se: uti (oleae) diutissime durent Ca., hoc vinum durabit usque ad solstitium Ca., sorba in arido facile durare Varr., totidem durare per annos V. (o vinu), d. in tanto terrae rigore Cu. (o drevju), ova muriā tepefacta durant Col.

duš|a¹ ženski spol (-e …)

1. (psiha) die Seele; -seele (človeška Menschenseele, filistrska Philisterseele, kramarska Krämerseele, ljudska Volksseele, pesniška Dichterseele, ženska Frauenseele); (narava) das Gemüt (blaga ein sanftes)

2. religija die Seele
verna duša v vicah die arme Seele im Fegefeuer
uboga duša die arme Seele
trpeti škodo na duši Schaden an seiner Seele nehmen
izdihniti dušo die Seele aushauchen, seinen Geist aushauchen
dan vernih duš Allerseelen, der Allerseelentag
preseljevanje duš die Seelenwanderung

3.
duša/dobra duša eine Seele von Mensch
lepa duša die schöne Seele
črna duša eine schwarze Seele
nedolžna duša ein reiner Tor
zvesta duša treue Seele
figurativno biti duša vse zadeve die Seele der ganzen Sache sein
nobena živa duša kein Hund, keine Seele, keine lebende Seele, keine Menschenseele, keine/nicht eine Sterbensseele
|
dno duše der Seelengrund
do dna duše bis ins Innerste, zutiefst
iz vse duše aus ganzer Seele
stresti si kaj z duše (etwas) vom Herzen haben
ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
biti po duši nach (meinem) Herzen
biti komu pri duši (jemandem) zumute sein (hudo schwer zumute sein, tesno beklommen zumute sein, nicht wohl zumute sein)
z dušo in telesom mit Leib und Seele
biti eno srce in ena duša/ena duša v dveh telesih ein Herz und eine Seele (sein)
figurativno izpustiti dušo (umreti) das Zeitliche segnen
pihati na dušo mit Engelszungen reden, einreden auf (jemanden)
olajšati si dušo sich (etwas) von der Seele reden
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele
privezati si dušo Leib und Seele zusammenhalten, einen verdrücken, den Durst/Hunger stillen
| ➞ → duh, ➞ → srce

dúša ž, tož. dûšu, mn. dûše dúšā
1. duša: ispustiti -u umreti; rajska duša
2. duša, plemenit človek: dobra, plemenita duša
3. duša, človek: ima nas oko dvadeset i dva miliona duša u Jugoslaviji
4. duša, osrednja osebnost: Tueović je bio -radničkog pokreta
5. duša, draga oseba: ustaj, dušo, svanulo je
6. duša: duša topovske, puščane cijevi
7. tako mi -e! pri moji duši!; boriti se s -om bojevati smrtni boj; jedva dahnuti -om komaj priti do sape; oglobiti koga do gole -e obrati koga do kosti

dúša soul; (duh) spirit; ghost; figurativno mind

600 dúš (prebivalcev) 600 souls
dobra dúša a good soul, a good fellow
pokojna dúša departed soul
sorodna dúša congenial soul, kindred spirit
neumrljivost dúše religija immortality of the soul
rešitev dúše religija salvation of the soul
preseljevanje dúš transmigration of souls, metempsychosis
z dúšo in telesom with all one's heart and soul, wholeheartedly
iz vse dúše, z vso dúšo with all one's heart
(vseh) vernih dúš dan religija All Souls' Day
iz globine moje dúše from the depths of my soul
pri moji dúši! (up)on my soul!, by my soul
iz (do) dna svoje dúše from (to) the bottom of one's heart
v globini moje dúše in my heart of hearts
dúša in srcé česa the life and soul of something
v dnu svoje dúše in one's innermost soul
biti eno srce in ena dúša to be of one heart and mind
on je plemenita dúša he is a generous soul, he is a noble-minded person
biti komu vdan z dúšo in telesom to be devoted body and soul to someone
on je prava dúša podjetja he is the very soul of the enterprise
žive dúše ni bilo tam not a living soul was there
žive dúše ni na ulici there is not a soul in the street
on je dobra dúša he is a good old soul
dúša me boli it grieves me to the very heart
nekaj imam, nekaj mi leži na dúši something preys upon my mind
izdihniti dúšo to give up, to yield up the ghost, to draw one's last breath
sramovati se v dno svoje dúše to be deeply ashamed (of)
to mi teži dúšo that weighs heavily upon me
vso svojo dúšo vložiti v delo to put one's whole heart into one's work
žive dúše ne vidim I do not see a single soul
žive dúše ni bilo videti there wasn't a soul to be seen
povedati, kar nam leži na dúši pogovorno to say one's piece

duty [djú:ti] samostalnik
dolžnost, obveznost; služba, funkcija (on, upon)
dajatev, davek, taksa, carina; spoštovanje
britanska angleščina, tehnično delo, proizvodnost, storilnost, produktivnost; količina vode za zalivanje jutra zemlje

customs duty uvozna carina
in duty bound po dolžnosti
to do duty for služiti kot, biti enako dober kot
off duty prost službe
on duty v službi, na straži
to go on duty stopiti v službo
to lay duty on zacariniti
liable to duty carinski (blago)
in duty bound dolžnosten
to send one's duty to s.o. izraziti komu spoštovanje
to take up one's duties prevzeti dolžnosti
to do one's duty by s.o. opraviti svojo dolžnost do koga
to pay duty on goods plačati carino za blago
duty off brez carine
duty paid ocarinjen

dvá (-é -é) numer.

1. due:
ena in ena je dve uno più uno fa due
korakati po dva in dva marciare in fila per due
delati, jesti za dva lavorare, mangiare per due
pejor. stara dva i genitori
otroci so korakali: leva, desna, ena, dve i bambini marciavano sinist, dest, un, due

2. dva, tri (za izražanje približnosti):
že dva, tri tedne ga nisem videl non lo vedo da qualche settimana

3. (izraža manjšo količino) due:
do trgovine imam dva koraka il negozio è a due passi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
pren. sedeti na dveh stolih tenere il piede in due staffe, fare il doppio gioco
imeti dve bradi avere il doppio mento
držati se v dve gube essere, stare piegato in due
pog. imeti dve železi v ognju mettere molta carne al fuoco
pren. ubiti dve muhi na en mah prendere due piccioni con una fava
z eno roko daje, z dvema jemlje con una mano dà, con tutt'e due prende
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi male fa, male aspetti

dvóm doubt

brez dvóma without (any) doubt, undoubtedly, doubtless; certainly, surely; beyond a doubt, unquestionably
brez dvóma no doubt!
nad vsakim dvómom beyond all doubt, past all doubt
najmanjši dvóm the slightest doubt
ni dvóma, da... there is no doubt that..., it is beyond all doubt that...
ni najmanjšega dvóma, da... there is no doubt whatever that...
ni nobenega dvóma, da... there is no doubt (that)..., there can be no doubt (that)...
ni dvóma, da bo plačal there is no doubt he will pay, there is no question (but) that he will pay
noben dvóm ni na mestu there is no room for doubt
sem (malo) v dvomih, kaj narediti I am in some doubt as to what to do
biti v dvómu to be doubtful (glede of)
pojavil se je, nastal je dvóm če... doubt arose as to whether...
to je brez dvóma res that is doubtless true
brez najmanjšega dvóma without the shadow of a doubt
za pomiritev majhnih dvómov to settle some minor qualms

dvómiti to doubt, to have doubts (o, gléde about); to question (o čem something); to be doubtful (of); to be in doubt

ne dvomiti o to have no doubts about
dvómiti o poštenju kake osebe to doubt someone's honesty
o tem ne dvomim I have no doubt (ali I make no question) of it
ne morem dvómiti o njegovi besedi I cannot doubt his word
dvomim, da je to res I doubt the truth of that
ne dvomim, da bo prišel I have no doubt (that) he will come, pogovorno I've no doubt he's coming, I don't doubt for a moment he's on his way
ne dvomim, da ste hoteli to storiti I have no doubt you intended to do it
dvomim, če bo prišel I doubt whether (ali if) he will come
po tem začne človek dvómiti o vsem after that, one begins to feel doubtful of everything

dying² [dáiiŋ] pridevnik
umirajoč, pojemajoč, ugašajoč

till one's dying day do svoje smrti
dying bed smrtna postelja
his dying wish njegova zadnja želja
his dying words njegove zadnje besede pred smrtjo

earth¹ [ə:ɵ] samostalnik
zemlja; zemljišče; tla; prst, glina, ilovica; kopno; lisičina; ozemljitev

to come back to earth opustiti sanjarjenje; začeti resno misliti
to move heaven and earth prizadevati si na vse pretege
to take earth, to run (ali go) to earth skriti se v lisičino
to run s.o. to earth ugnati koga v kozji rog; zasledovati do dna
why on earth? zakaj zaboga?
down to earth trezno misleč
to sink into the earth v tla se pogrezniti (od sramu)
in the face of the earth na zemeljski površini
no use on earth popolnoma neuporaben, zanič
while he was on earth za njegovega življenja

eckig oglat; Bewegung: neroden, Charakter: neljubezniv; sich eckig lachen nasmejati se do onemoglosti

éclore* [eklɔr] verbe intransitif izleči se, izvaliti se (iz jajca); razcvesti se (cvetlice), odpreti se (popek); pognati, brsteti; odpreti se (jajce); napóčiti (dan); figuré pokazati se, na dan priti; razviti se

faire éclore izleči, izvaliti; privesti do razcveta; figuré dozoriti, razviti; prinesti na dan
les poussins sont éclos piščeta so se izlegla
le jour vient d'éclore dan je pravkar napočil

edgeways [édžweiz] prislov
po strani; ob robu

not to be able to get a word in edgeways ne priti do besede

edíni alone; (the) only; the sole; (en sam) single; unique

on edíni more to napraviti he alone can do it
moj edíni cilj my one and only object
edíni dedič the sole heir
edína pot (iz tega) the only way (out of it)
ena edína napaka bi vse pokvarila a single mistake would spoil it all
imeti en edíni (sam) cilj to have a single aim in view
moja edína skrb my one and only care
edíni primerek the only extant specimen

ēdūcō -ere -dūxī -ductum (imp. ēduc, toda ēdūce: Pl., star. inf. pr. pass.: ēdūcier Pl.)

I. izvleči (izvlačiti), izdreti (izdirati), potegniti (potezati): gladium Ci., C., S., Iuv., ferrum eduxit (namreč iz rane) O., eduxit corpore telum V.; occ. (o žrebu): tris sortes conici, unam educi Ci.; tudi brez sors: educit ex urna tris Ci., homo felix educet, quas volet (tribus) Ci. bo izžrebal; (o mladičih): izvaliti, povreči: pullos Pl., fetum Plin.; (o tekočini): si hoc eduxeris Pl. če izpiješ.

— II.

1. voditi iz … , peljati iz … , odvesti (odvajati), vzeti: populum e comitio Varr., educ tecum omnīs tuos Ci., cum ceteri quos voluerant legatos eduxerint Ci. so vzeli s seboj, ed. natam O. iz podzemlja privesti, virtus leto te educere potest Val. Fl., se multitudini ed. Sen. ph. odtegniti (odtezati) se; z dvojnim acc.: hos secum milites Ci., comitem ed. aliquem H. s seboj vzeti. Kam? aliquem huc foras Pl., se ed. foras Ter. oditi, quos educere in provinciam non potuit Ci., ed. aliquem secum rus Ci., ed. in agros … iumenta canesque H. na lov voditi, aliquem in cubiculum Suet. Od kod? exercitum castris (abl.) Ci., C.; s praep: uxorem ab domo secum Ci., aliquem de senatu Ci., aliquem e custodia Ci., aliquem ex urbe L., equos ex Italia L. izvažati, gregem e navi Suet. izkrcati.

2. occ.
a) voj.: (četam, vojski) veleti odriniti, odpraviti se, vzdigniti se, odkorakati: copias educunt Pl., ed. exercitum citra Rubiconem Ci., exercitum ex Syria Ci., exercitum in expeditionem Ci., e castris duas legiones C., legiones ex hibernis C., cohortes ex urbe C., copias in aciem N., ex navibus copias N. izkrcati, Numidas equites … expeditos educit S., ed. pubem castris V.; o poveljniku samem z neizraženim obj.: si (Caesar) maturius ex hibernis educeret C. ko bi … odrinil, Tullus … in aciem educit L., Ap. Claudius … tribus simul portis eduxit L.
b) (ladjam, ladjevju) odjadrati (odpluti) veleti: naves ex portu C., classem portu Plin., pinus educta navalibus O.
c) jur.: (obtoženca) pred sodišče (pred sodnika) postaviti, gnati, pozvati: Q., domum, ad istum in ius eductus est Ci., Sthenium statim educunt Ci., is quidem eductus ad consules Ci.; na kaznovanje odvesti: tintinnaculos vos voltis educi viros Pl.
č) (vodo) napeljevati, spelj(ev)ati: lacus ita eductus, ut … Ci. voda iz jezera tako spuščena, da … , ed. aquam in fossas Plin. ali in fundum Icti.
d) (stavbe) naprej pomakniti: turrem in extremam navem T., moles, quam eductam in Rhenum retulimus T.

— III.

1. „speljati“ = zgraditi, sezidati: molem V., aram caelo (dat. = do neba) V., caelo educitur ara Sil., sub astra educta turris V., moenia educta caminis Cyclopum V. sezidano iz železa iz delavnic Kiklopov, instar montium eductae pyramides T., ed. pyram Sil.; pesn.: (signa aulaeorum) placido educta tenore tota patent O. ki se počasi dvigajo (vzdigujejo), quae me … superas eduxit … sub auras O. ki me je povzdignila, animumque moresque aureos educit in astra H. kuje v zvezde = poveličuje.

2. pren.
a) (= ēducāre) vzrediti (vzrejati), vzgojiti (vzgajati), odgojiti (odgajati): Cu., Col., Iuv., Sil. idr., istam eduxi meae domi Pl., ed. aliquem a parvulo Ter., aliquem bene et pudice Ter., hic (pullus) ita eductus Varr., qui istius domi erat eductus Ci., ed. natos, parvos fetus V., Virbius eductus umentia circum litora V., quem tibi coniux educet silvis regem V., an me in praetorio patris … prope natum, certe eductum, … cum semenstri hoc conferam duce L., eductus in contubernio legionum T. ali Cassius … severā patris disciplinā eductus T. vzgojen v … ; pesn.: aura distinctos educit verna colores Cat.
b) (čas) preživeti, prebiti: ed. pios annos Pr., dena saecula Sen. ph., nimbos Val. Fl., adloquiis ludoque educite noctem Val. Fl., insomnem ludo ed. noctem Stat., sub hiberno somnos ed. caelo Sil.

effervescence [efɛrvɛsɑ̃s] féminin vrenje, vrvranje, kipenje; figuré razburjenje, vrvenje, vznemirjenje

chauffer de l'eau jusqu'à l'effervescence greti vodo do vrenja, zavreti vodo
une grande effervescence règne dans la ville veliko vznemirjenje vlada v mestu