Franja

ressortir² [rəsɔrtir] verbe intransitif spadati v pristojnost, biti pristojen, tikati se, biti povezan, biti v zvezi (à z), spadati v območje

ce problème ressortit à la physique ta problem spada v območje, se tiče fizike
cette affaire ressortit à la cour d'appel ta zadeva spada v pristojnost, v kompetenco prizivnega sodišča

rest² [rest] neprehodni glagol
mirovati, počivati, najti mir, umiriti se, biti miren; ležati, spati; odpočiti se; oddahniti se; obstati, ustaviti se (o stroju); opirati se (against, on na)
opreti se, nasloniti se; zanesti se na, zaupati (in v)
prehodni glagol
pustiti (komu) počivati, dati počitek komu; varovati, prizanašati komu; dati mir komu; nasloniti, opreti (on na)
upreti (pogled) na, v

to rest oneself odpočiti se, oddahniti si
rest his soul! mir, pokoj njegovi duši!
to rest in the churchyard večno počivati na pokopališču
to rest from toil odpočiti si od težkega dela
I rest on your promise zanesem se na vašo obljubo
he rested his head on the pillow položil je glavo na blazino k počitku
he rests his suspicions on that letter on opira svoja sumničenja na ono pismo
to rest on (upon) one's oars nehati veslati, figurativno počivati po napornem delu
to rest on one's laurels figurativno počivati na svojih lovorikah
to rest a ladder against a wall nasloniti lestev na zid
are you rested? si se odpočil?
it rests with you to propose terms vam je prepuščeno, da predlagate pogoje
the burden rests upon him breme odgovornosti leži, počiva na njem
the fault rests with you krivda je vaša (leži pri vas)
let him rest in peace! naj (on) v miru počiva!
to let a quarrel rest pokopati prepir
the matter cannot rest there stvar (zadeva) ne more ostati pri tem
the officer rested the soldiers častnik je dal počitek (odmor) vojakom
a shadow rests on the valley senca leži nad dolino
we stopped to rest the horses ustavili smo se, da bi dali počitka konjem

rest⁴ [rest] neprehodni glagol
ostati, preostati, biti preostanek (of česa)

rest assured that I will do my best bodite prepričani, da bom storil vse, kar bo v moji moči
to rest with biti v rokah, biti odvisen od
it rests with you to decide vi odločite; vaša stvar je, da odločite
it does not rest with me to decide odločitev ni v mojih rokah
the affair rests a mystery zadeva (stvar) ostaja (je še naprej) skrivnost

re-stāgnō -āre (re in stāgnāre) izstopiti (izstopati), prestopiti (prestopati), poplaviti (poplavljati), stopiti (stopati) čez bregove, prestopiti (prestopati) bregove, razli(va)ti se (o vodah): quas (sc. paludes) restagnantes faciunt lacus L., restagnans mare O.; meton. (o krajih, območjih, področjih) biti poplavljen: late is locus restagnat C. je širom(a) pod vodo, je močvirnat, restagnant arva palude Sil. polja so se zamočvirila, polja prekriva močvirje (močvara); pt. pf. restāgnātus 3 tisti, ki je ponehal (pojenjal), ponehavši: restagnatis incursibus Cass. ko so se … unesli, ko so … ponehali.

re-stō -āre -stitī (re in stāre)

I.

1. obstati, ustaviti (ustavljati) se, mirno stati, zasta(ja)ti: si resto, pergit, ut eam Pac. ap. Non.; pren.: impetus haut longe mediis regionibus restat Enn., qui (sc. amor) restat Pr. ostane, je stanovitna.

2. nasprotovati, upreti (upirati) se, postaviti (postavljati) se v bran, postaviti (postavljati) se po robu komu: Ter., O., Pr. idr., fortiter restare L., cum omnes fugerent, solus restat L.; pass. impers.: quā minimā vi restatur L. kjer je najmanjši upor; metaf.: restantibus lamminis adversum pila et gladios T. —

II.

1. osta(ja)ti, še se nahajati, še biti kje: ad urbis incendium Romae restiterunt Ci.; metaf. preosta(ja)ti, osta(ja)ti: restat inimicus Ci., de viginti restabam solus O., dona flammis restantia O. (ostala) rešena, una spes restat in Etruscis L.; impers.: restat, ut dicendum videatur Ci. preostaja le še, treba je le še; z determinativnim pron. hoc, id, illud restat, ut Ter., Ci., nihil aliud restat, nisi ali quam Ter., L.; pesn. z inf.: restabat verba referre O.; z ACI: Stat.; occ. ostati (biti) živ, še živeti: Ter., V. idr., pauci admodum restant Ci., omnes composui. Felices! nunc ego resto H., iam pridem hunc sepeli; tu restas Pers.

2. še osta(ja)ti, še čakati koga: quod restat Ci. posihmal, v prihodnje, melioribus, Ardea, restas O. še živiš za … , še si ohranjena za … , hoc Latio restare canunt (z ACI) O.; s samim inf.: Lucr., ire tamen restat, Numa quo devenit et Ancus H. boš vendar morala iti …

Opomba: Vulg. pf. restavi: Aug.

result² [rizʌ́lt] neprehodni glagol
rezultirati, logično slediti (from iz)
izhajati, izvirati, slediti iz, biti posledica, imeti za posledico; končati se (in v, z)
imeti izvor, vir, poreklo (from v)
pravno ponoviti (napraviti) ponoven prestopek

to result badly slabo se končati
to result in failure ne uspeti, spodleteti

résulter [rezülte] verbe intransitif izhajati, slediti, izvirati (de iz), rezultirati, biti rezultat, biti posledica

il en résulte que ... iz tega sledi, da ...
qu'en résultera-t-il? kaj bo (sledilo, nastalo) iz tega?
il est résulté de grandes pertes de sa mauvaise gestion zaradi njegovega slabega upravljanja je prišlo do velikih izgub
son mauvais état de santé résulte d'un excès de travail njegovo slabo zdravstveno stanje je posledica pretiranega, prekomernega dela

re-supīnō -āre -āvī -ātum (re in supīnāre)

1. nazaj nagniti (nagibati), nazaj nasloniti (naslanjati), nazaj položiti (polagati), nazaj vreči (metati): Ter., Stat., Petr., Sen. ph. idr., caput Plin., resupinare assurgentem umbone L. vznak na tla zvaliti (vreči), nares planā manu Q. zavihati, vzvihati; med. resupinārī nazaj se nagniti (nagibati), vznak (na hrbet) se uleči (ulegati); o levih: Plin.; resupinatus Gallus Iuv. (pijani) na hrbtu ležeči (in noge kvišku moleči), palos resupinatos defodere Vitr.

2. meton.
a) z(a)valiti (žensko) na tla = telesno se (z)družiti, (spolno) občevati, seksati z žensko, koitírati: aviam Iuv.
b) (po)rušiti, prevreči, prevrniti (prevračati), prekucniti (prekucavati, prekucevati), prekopicniti (prekopicati, prekopicevati): valvas Pr., rem totam Acc. fr. preobrniti = pokvariti.
c) se resupīnāre glavo visoko nositi, nos visoko vihati, visoko se nositi, bahati se, postavljati se, ponašati se, rebriti se, biti prevzeten, prevzetovati: quid se tantopere resupinet? Sen. ph. — Od tod adj. pt. pf. resupīnātus 3 nazaj naslonjen, nazaj nagnjen, nazaj (navzad) zakrivljen (ukrivljen, zavihan, zapognjen, upognjen): resupinata species Vitr., resupinatum os (sc. coxarum) Cels.

reticulate² [ritíkjuleit] prehodni glagol & neprehodni glagol
mrežasto razdeliti ali biti razdeljen; tvoriti ali imeti obliko mreže; (raz)vejiti se, (raz)cepiti se na veje

retirar nazaj potegniti, umakniti, oddaljiti, odstraniti (s šole); skriti, shraniti; pregnati; odreči, odbiti; malo podoben biti

retirar su asistencia odreči svojo udeležbo
retirar la confianza (a) komu zaupanje odtegniti
retirar los intereses (trg) dvigniti obresti
retirar una letra izplačati menico
retirar las mercancías sprejeti blago
retirar una orden, retirar un pedido preklicati naročilo
retirar la palabra besedo vzeti
retirar su promesa obljube ne držati
retirar de la circulación iz obtoka vzeti (denar)
retirarse umakniti se, domov iti; leči (v posteljo); na varno iti, zbežati; v pokoj iti; izstopiti iz tvrdke; odstopiti od (nameravanega podjetja)
retirarse del mundo umakniti se v samoto
retirarse a hurtadillas proč se splaziti
¡retírate! proč od tod! poberi se!

retozar [z/c] ščegetati; nagajati, razposajen biti

rétrograder [-grade] verbe intransitif iti, stopati nazaj, vračati se nazaj, umakniti se; figuré nazadovati; delovati, biti proti napredku; automobilisme zmanjšati hitrost (de troisième en seconde avant de doubler iz tretje v drugo prestavo pred prehitevanjem); verbe transitif degradirati

cet élève rétrograde ta učenec nazaduje
ce sous-officier a été rétrogradé ta podčastnik je bil degradiran

reüssieren imeti (velik) uspeh, biti (zelo) uspešen

revolt² [rivóult] neprehodni glagol
upreti se, (s)puntati se (against proti)
odpasti (from od)
figurativno čutiti odpor do, zgražati se, zgroziti se, biti ogorčen
prehodni glagol
spuntati, povzročiti odpor (stud, ogorčenje zgražanje), navdati z ogorčenjem, ogorčiti, (z)revoltirati

to revolt against dvigniti se proti; upreti se
to revolt from odkloniti priznanje nadoblasti
to revolt to the enemy upreti se in preiti k sovražniku
my conscience revolts at this idea vest se mi upre, zgrozi ob tej misli
my nature revolts against this treatment moja narava se upira temu ravnanju
to be revolted at upreti se (čemu)
your bad manners revolt me vaše slabe manire me odbijajo

revoltá revólt vr.

1. biti ogorčen

2. upirati se, upreti se

riaccreditare

A) v. tr. (pres. riaccredito)

1. ponovno kreditirati

2. trgov. ponovno knjižiti v dobro

B) ➞ riaccreditarsi v. rifl. (pres. mi riaccredito) biti rehabilitiran; ponovno si pridobiti ugled, spoštovanje

riboccare v. intr. (pres. ribocco) pren. biti prepoln, obilovati:
le vie riboccano di folla po ulicah kar mrgoli ljudi

ricandidare

A) v. tr. (pres. ricandido) ponovno kandidirati, ponovno postaviti za kandidata

B) ➞ ricandidarsi v. rifl. (pres. mi ricandido) ponovno kandidirati, biti kandidat

ricomunicare

A) v. tr. (pres. ricomunico)

1. ponovno sporočiti, sporočati

2. relig. odvezati izobčenja

B) ➞ ricomunicarsi v. rifl. (pres. mi ricomunico) relig. ponovno biti obhajan

riconoscere^* v. tr. (pres. riconosco)

1. prepoznati:
riconoscere qcn. alla voce koga prepoznati po glasu

2. razpoznavati

3. pravo priznati, priznavati:
riconoscere un debito priznati dolg
riconoscere il fatto compiuto ekst. priznati izvršeno dejstvo

4. voj. rekognoscirati, razgledovati se (po), biti na izvidnici