Franja

podočnik samostalnik
1. (zob) ▸ szemfog Podočniki in 3 zadnji kočniki so od vsega začetka stalni zobje. ▸ A szemfogak és a 3 hátsó őrlőfog a kezdetektől fogva állandó fog.
Sopomenke: podočnjak

2. ponavadi v množini (temna lisa pod očesom) ▸ karika
Sodelavka je vsako jutro prišla na delo z ogromnimi podočniki. ▸ A munkatársam minden reggel hatalmas karikákkal a szeme alatt jött be dolgozni.
Sopomenke: podočnjak

pólčàs mi-temps ženski spol

po prvem polčasu je rezultat 3 : 0 à la mi-temps, la marque est de trois à zéro

pol-liceor -ērī -licitus sum (por + liceor; gl. por)

1. (po)nuditi, ponuditi (ponujati), tudi ponuditi (ponujati) se za kaj, obljubiti (obljubljati), obetati, besedo da(ja)ti (naspr. abnuere, denegare; prim. prōmittere = obljubiti (obljubljati) komu kaj = „storiti, da kdo kaj pričakuje“, „upanje (nado) vzbujati komu“); abs.: Lamp. idr., cum contra fecerint, quam polliciti professique sint Ci., mox ubi pollicita est O., dando et pollicendo perfecit S. z darili in obljubami (obeti), quem plane debes mittere, ut polliceris Plin. iun.; z adv.: ultro polliceri Ci., bene (liberaliter C., benigne L., liberalissime Ci.) polliceri S. lepo (prijazno) obljubiti (obljubljati, obetati), dajati lepe (prijazne) obljube; z acc. rei: Pl., Ter., Iust., Plin. iun., Suet. idr., publice frumentum C., frumentum ad bellum L., pecuniam, pecunias in rem publicam Ci.; z acc. rei in dat. personae: H., Iust., Vell., Sen. tr., Suet. idr., Paridis lyram Alexandro quidam pollicitus est Cu., militibus agros ex possessionibus suis polliceri C., alicui arma virosque ad bellum polliceri L., regi pacem neque abnuere neque polliceri S., senatui frumentum in cellam gratis Ci.; preg.: ei maria montesque polliceri S. = obljubljati komu morja in gore = sl. „obljubljati komu zlate gradove“, „obljubljati (zidati) komu gradove v oblakih“ (prim. montīs auri pollicens Ter.); s predik. acc.: Iust., Plin. iun. idr., sese itineris ducem polliceri S. ponuditi se za vodnika; v pogovornem jeziku z de: de nostro amico placando aut etiam plane restituendo polliceor Ci., de aestate polliceris vel potius recipis Ci., nihil … de opibus meis pollicebar, sed de horum erga me benevolentia promittebam Ci., neque mehercle minus ei prolixe de tuā voluntate promisi, quam erat solitus de meā polliceri Ci., de se multa polliceri Iust.; z inf.: L., Sen. rh., qui sum pollicitus ducere? Ter., si amplius obsidum vellet, dare pollicentur C., offerre pecuniam, fidem et pericula (zvestobo v (ob) skupni nevarnosti) polliceri T.; z ACI in inf. fut.: H., Plin. iun. idr., pollicetur Piso sese ad Caesarem iturum (sc. esse) C., pollicitus est sibi eam rem curae futuram C., cum tantas res Graeci susciperent, profiterentur, agerent seque et videndi res obscurissimas et bene vivendi et copiose dicendi rationem daturos hominibus pollicerentur Ci., pro certo polliceor hoc vobis atque confirmo me esse perfecturum Ci., Cinna in omnibus tribubus eos se distributurum pollicitus est Vell., de Alexandrina re causaque regia tantum habeo polliceri, me tibi absenti tuisque praesentibus cumulate satis facturum Ci. ep.; redko z ACI in inf. pr.: iusiurandum pollicitus est dare se Pl., sine praedio relinquere se iis urbem immunesque victuros est pollicitus L.; s finalnim stavkom zahtevne vsebine: statua non modo ut ponatur, verum etiam ut inviolata maneat pollicetur Iust., saepe erat senatui pollicitus … discederet uterque ab armis exercitusque dimitteret Hirt.; z vprašalnim stavkom: neque ille, quae meum tempus postularet, satis prolixe polliceretur Ci., erat enim (sc. Phamea) in consulatus petitione per te mihi pollicitus, si quid opus esset Ci.

2. poseb.
a) (o govorniku) na začetku (v uvodu) govora obljubiti (obljubljati), obetati, naznaniti (naznanjati), napoved(ov)ati: quaeso, ut, quid pollicitus sim, diligenter memoriae mandetis Ci., docui, quod primum pollicitus sum, causam omnino, cur postularet, non fuisse Ci.
b) (o kupcu) (po)nuditi (ponujati): at illic pollicitus est prior Pl.
c) (o pticah pri avspicijih) obljubiti (obljubljati), obetati, napoved(ov)ati, prerokovati: assuetae sanguine et praedā aves pollicebantur Fl. — Polliceor, zlasti pa pollicitus 3 v pass. pomenu: Hyg., Lact. idr., exercenti navem adversus eos, qui cum magistro contraxerunt, actio non pollicetur Ulp. (Dig.), non dormientibus neque otiantibus, sed vigilantibus et laborantibus pollicentur praemia Ambr., pollicitam dictis, Iuppiter, adde fidem O., nam ut aliis plerumque obvenienti magistratu ob metum statuae polliceantur Prisc.; od tod subst. pollicitum -ī, n „obljubljeno“, obljuba, obet: Col., Sil., Hyg., polliciti fides O. verjetnost obljube.

Opomba: Act. soobl.: ne polliceres, quod datum est Varr.

pȍmoću gl. pomoć 3.

porrō, adv. (prim. gr. πόῤῥω, nem. fern)

1. krajevno in prostorsko
a) naprej, dalje, daleč, v daljavi: H., T. idr., ubi habitas? GR. porro illic longe in campis ultimis porro Pl., agere armentum L., porro ire L., quae sint ea flumina p. V. daleč naprej tekoče, in Siciliam, porro ex Siciliā in Africam S.

2. dalje (v časovnem pomenu), za naprej, od tedaj naprej (dalje), nadalje, potem, zatem, pa, v prihodnje, v bodoče: Ter. idr., amare porro omnes annos Cat., quid in animo haberent aut porro habituri essent L., hinc maxima porro accepit Roma V.; toda: quod porro (= prej) fuerat O.

3. (pri logičnem nadaljevanju v mislih) nadalje, potem(takem), (za)torej, pa še, toda, vendar, ampak, z druge strani pa, po drugi strani pa, znova (pa): videte iam porro cetera Ci., ea non mala dicimus, sed exigua et porro minima Ci., sequitur porro nihil deos ignorare Ci., age porro Ci., timebat iram senati … porro animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S.; preplet pomena pod 2. in 3.: audivi a maioribus, qui se porro audisse dicebant Ci.

pōsca -ae, f (iz pō-sca k bibō, bibī, potus 3; prim. tudi ēsca iz *ēds-qā) póska, pijača preprostih ljudi, mešanica iz vode, kisa in ubitih jajc, nekaka limonada: Pl., Varr., Cels., Plin., Suet.

pošvábiti se pòšvābīm se pošvabiti se, gl. Švaba 3.

poték (časa) écoulement moški spol ; (roka) expiration ženski spol ; (odvijanje) cours moški spol , déroulement moški spol ; (zadeve) marche ženski spol , train moški spol ; (bolezni) processus moški spol , procès moški spol ; (kemija) procédé moški spol ; action ženski spol , allure ženski spol , suite ženski spol

potek bolezni déroulement (ali cours, marche) de la maladie
potek časa marche (ali écoulement) du temps
potek dogodkov cours des événements
potek poslov marche (ali train) des affaires
potek vojne cours de la guerre
potek življenja vie ženski spol, carrière ženski spol, destin moški spol
ob poteku roka à l'expiration du terme (ali du délai)
po poteku 3 dni au bout de 3 jours
rana kaže grd potek le plaie a une vilaine allure

pòzajmenica ž
1. skupno delo dveh sosedov ali prijateljev pri poljskih opravilih, žetvi, košnji itd.: oduvijek bili su u pozajmenici, letinu su sabirali jedan drugome zajednički, gl. tudi pozajmica 3.
2. ženska, ki dela v pozajmenici
3. ženska, ki rada da na posodo: tvoja strina je moja pozajmenica, uvijek mi pozajmi kad mi što treba

prae-laxātus 3 (prae in laxāre) (po)prej olajšan: Cael.

prcóljak -ljka m gl. prca 3.

prìljepka ž (ijek.), prìlepka ž (ek.) gl. priljepak 3.

prispevati glagol
1. (o denarju) ▸ hozzájárul, beadMesto prispeva za gradnjo nove univerzitetne knjižnice. ▸ A város hozzájárul az új egyetemi könyvtár építéséhez.Do leta 1996 ni proračun v ničemer prispeval v pokojninsko blagajno. ▸ 1996-ig a költségvetés semmit sem adott be a nyugdíjpénztárba.Naložba bo stala okrog tri milijone evrov, večino bo prispevala država. ▸ A beruházás mintegy 3 millió euróba kerül, amelynek nagy részét az állam biztosítja.

2. (doprinesti) ▸ hozzájárul, adAnže Kopitar je prispeval podajo in zgrešil prvi kazenski strel. ▸ Anže Kopitar egy gólpasszt adott, és elhibázta az első büntetőt.S svojim delom je pomembno prispeval k preporodu francoske glasbe. ▸ A munkásságával nagyban hozzájárult a francia zene újjászületéséhez.Sodeluje naj vsa družina, vsak naj prispeva po svojih močeh in zmožnostih. ▸ Az egész családnak együtt kell működnie, mindenki a legjobb képességei és lehetőségei szerint járuljon hozzá.
Vitamin C prispeva k pravilnem delovanju imunskega sistema. ▸ A C-vitamin hozzájárul az immunrendszer megfelelő működéséhez.

probabilité [-te] féminin verjetnost

la probabilité de cet événement est de 3 pour 100 verjetnost tega dogodka je 3: 100
probabilité du tir gotovost v pogoditvi cilja
calcul masculin des probabilités verjetnostni račun
selon toutes probabilités po vsej verjetnosti

prober -bra -brum, stlat. = probrosus 3 sramoten, sramotilen: pluma haud interest, patronus an cliens † probrior siet Pl., compellationes probrae Gell., animalia spurca et probra Gell.

procénten per cent

3-procentni vrednostni papirji 3 percents pl
stoprocenten hundred-per-cent

prōpositiō -ōnis, f (prōpōnere)

1. (po)misel, predstava; s subjektnim gen.: animi Ci.; z objektnim gen.: vitae propositio et cogitatio Ci.

2. glavna misel, glavni stavek, tema: Ci. (De oratore 3, 203), Sen. ph.

3. sploh stavek, rek: Q., Gell.

4. (glavna, prva) premisa (starejše nadrek, prorek) v silogizmu: Ci., Q., Corn.

5. pravni(ški) primer (zgled): Icti.

6. obrazložitev, razlaga, navajanje, navedba kakega dejstva (krajša kot narratio): Q.

7. razglas, proglas: Ulp. (Dig.).

prōvīsiō -ōnis, f (prōvidēre)

1. sprevid, (v)naprejšnje vedenje, (v)naprejšnje spoznanje, dojetje, daljnovidnost, predvidenje, predvidevanje, predvidevnost: animi Ci. (Tusc. disp. 3, 30).

2. previdnost: animi Ci. (Orator 189).

3. (v)naprejšnja skrb, vnaprejšnji (preventivni) ukrep(i), (p)oskrba, preskrbilo, tudi preprečevanje, preprečitev: honestae provisiones Amm.; z objektnim gen.: temporis posteri Ci. skrb za … , omni diligentiae provisione Eutr. z vso možno skrbnostjo, omnium horum vitiorum atque incommodorum una cautio est atque una provisio ut ne … Ci. pred vsemi temi pomanjkljivostmi in nevšečnostmi se je mogoče zavarovati in se jih obvarovati samo na en način, da ne … ; s subjektnim gen.: provisione maiestatis tuae Veg., provisione Severi et Traiani Lamp.

pudeō -ere -uī -itum (prim. paviō, repudiō, tripudium)

I. sramovati se: ita nunc pudeo, ita nunc paveo Pl., simul me piget parum pudere te Pl. da ti je premalo mar poštenja, induci ad pudendum Ci., pudendo Ci. s tem, da se sramujemo; z gen. rei: pudet exacti iam temporis, odit praeteritos … annos Prud. —

II.

1. s sramom navda(ja)ti: me autem quid pudeat … ? Ci., non te haec pudent? Ter., idne pudet te, quia … ? Pl., semper metuet, quem saeva pudebunt Lucan.

2. večinoma impers. pudet -ēre -uit in puditum est sram biti koga česa, sramovati se kdo česa; obj. v acc.: ecquid te pudet? Pl., Ter. idr., ceteros pudeat Ci., cum puderet vivos tamquam puditurum esset exstinctos Plin.; stvar ali oseba, katere (pred katero) se kdo sramuje
a) v gen.: pudet cicatricum et sceleris H., non pudet patriae Cu., homines, quos infamiae suae neque pudeat neque taedeat Ci., pudet me tui Ter. pred teboj, pudere iam sui Cu. pred seboj, nonne te huius templi, non urbis pudet? Ci. pred tem svetiščem, pred tem mestom, pudet deorum Pl., L. sramota je pred bogovi; z dvojnim gen.: patris mei meûm factûm pudet Enn. fr. pred očetom se sramujem svojih dejanj.
b) v inf.: Pl., N., Aur., Fl. idr., pudet dicere Ter., Ci., Sen. rh., quae non puduit ferre, tulisse pudet O., te id facere puduit Ter.
c) z ACI.: Pl., pudebat Macedones urbem deletam esse Cu.
d) ret. s sup.: pudet dictu T. človeka je sram povedati. — Dep.: non est, quod illum pudeatur Petr.; puditum est z acc. personae ali brez njega in z acc. ali gen. rei: pudet, quod prius non puditum umquam est Pl., Apollinem tam humilis victoriae puditum est Ap.; z inf.: Arn., commemorare, quod illum non puditum est ostentare Ap.; z ACI: nonne esset puditum (mar bi se ne bili morali sramovati) … non modo legatum, sed Trallianum omnino diei Maeandrium? Ci. — Od tod adj.
a) pt. pr. pudēns -entis, adv. pudenter sramežljiv, plašljiv, plah, obziren, občutljiv, časten, častivreden, nežnočuten, rahločuten, pošten, blagonraven, skromen, spodoben, moralen, tudi skromen: Ap. fr., Ter., Cat., Lucr., Gell. idr., animus, miles, mulier Ci., pudentes ac boni viri Ci., ex impuro parente pudens filius Ci., nihil adparet in eo ingenium nihil pudens Ci., te videri pudentiorem fuisse quam soles Ci., femina pudentissima Ci., homo pudentissimus Ci. zelo časten = ki mu je zelo mar časti, pudens prave L. iz napačnega sramu; vultus pudentes O., pudens risus, exitus Corn., pudenter respondere, vivere Ci., pudenter sumere H., pudentius ad hoc genus sermonis accedere Ci., pudentissime petere Ci.; subst. pudentes C. častni ljudje = ki imajo čustvo za čast, ki jim je mar časti.
b) pt. fut. pudendus 3 ki se ga je (česar se je) treba sramovati, sramoten, ostuden, neprijeten, zoprn, gnusen, grd, ogaben: Sil., Suet. idr., domui vita pudenda est O., pudendis vulneribus pulsus V., luxus, inopia T., animalia Plin., pars O. sram = spolovilo; z inf.: ut iam pudendum sit honestiora decreta legionum quam senatūs Ci.; s sup.: pudendum dictu Q., Lamp.; subst. pudenda -ōrum, n sramotne stvari (reči): pudenda dictu spectantur Q. reči, ki jih je človeka sram povedati; occ. sram, spolovilo, spolni udje: Sen. ph., Lamp., Aus., Aug.