Franja

lač|en (-na, -no) hungrig (tudi figurativno)
biti lačen Hunger haben, hungrig sein
lačen kot volk hungrig wie ein Wolf
biti strahotno lačen einen Bärenhunger haben
postati lačen Hunger bekommen/kriegen
figurativno biti lačen česa ausgehungert sein nach
figurativno lačna usta hungrige Mäuler množina

ladjic|a ženski spol (-e …) das Schiffchen (tudi rastlinstvo, botanika)
papirna ladjica das Papierboot, das Papierschiffchen, das Faltboot
živalstvo, zoologija papirnata ladjica Papierboot

laedō -ere, laesī, laesum

1. butniti (butati), suniti (suvati), treščiti (treskati), biti (bijem); prvotni pomen se kaže bolj v sestavljenkah, redko pri nesestavljenem glag.: aequora laedebant (po drugih: fligebant) navīs ad saxa Lucr.; pren.: haec me non laedunt Cu. to ne bije name, to me ne zadeva.

2. (po)habiti (pohabljati), raniti (ranj(ev)ati), oškoditi (oškodovati), poškodovati, (po)kvariti, (o)kvariti: lembus ille mihi laedit latus Pl., lora laedunt brachia Pl., laedere rubigine ferrum V. (o)škrbiti, (o)škrbati, neu ferro laede retunso semina V., nec teneras cursu laesisset aristas V., l. robur cuspide V., ah, ne te frigora laedant V. o da bi mraz ne škodoval tvojemu zdravju!, zonā l. collum H. zadaviti (obesiti) se, signum lagoenae H. (o človeku, ki skrivaj pije iz nje), hominem vulnere l. O. raniti, Venus a cuspide laesa, vipera laesa pede, medullas telo laedere O., corpore non laeso O. nepoškodovan, laedentia pectus vincula O. žuleče, ut teneros laedunt iuga prima iuvencos O., herbas morsu l. O. (o)glodati, frondes laedit hiems O., grandine laesa Ceres O., laeditur ferrum O. se skrha, laedi O. (o telesnih udih) obole(va)ti, l. aliquem dente Ph., laesus nube dies Lucan. zamračen, pomračen, smaragdi sole laeduntur Plin., thymum laeditur imbribus Plin., si ignis alienum segetem vel vineam laeserit Dig.; pesn. pren.: l. oscula H. onečastiti, (o)skruniti, quae laedunt oculum H. ali oculos hoc meos laedit Sen. ph. boli, žali, si te pulvis strepitusque rotarum, si laedit caupona H. če ti mrzi, če ti je zoprn, če ne maraš, cantantes licet usque — minus via laedit — eamus V. pot je manj nadležna, je manj dolgočasna, qui tectos laesit amores, laedit amore pari O. škoduje, laesus ignis O. moten.

3. metaf. (raz)žaliti, (u)žaliti, kvariti, prizadeti (prizadevati), škoditi komu, oškodovati koga, včasih tudi = odkupiti (odkupovati) se komu, povzročati komu težave, nadlegovati koga: facto nunc laedat licet Pl., minime multos l., si perget l. Ter., quia laesit prior Ter., nulli os l. Ter. nikogar ne žaliti v obraz, l. Pisonem, neminem iniuste, Caecinam periurio suo Ci., testimonio aliquem l. Ci. pričati proti komu, non minus nos stultitia illius sublevat quam laedit inprobitas Ci., diutius suspicionibus obscuris laedi famam suam noluit Ci., nullā laesus iniuriā Ci., laesa dignitas Ci., laedere aliquem in eo Ci. (v tem =) s tem, l. fidem Ci., C., H. zvestobo prelomiti, besedo prelomiti, ne držati besede, si quem timor armorum Caesaris laederet C. če bi koga vznemirjal, nullas inimicitias gessit, quod neque laedebat quemquem neque … N., laesa pietas N., Marius … singulos modo, modo universos laedere S., l. foedus V. (pre)kršiti, tristi l. versu aliquem H., tunc tua me infortunia laedent H. me bo tvoje trpljenje bolelo (ganilo), l. numen deorum H. varati voljo bogov, rogati se volji bogov, laesum numen O. razžaljeno božanstvo, laesum pectus O., laesus pudor O. razžaljena sramežljivost (ali oskrunjena nedolžnost), laesa maiestas Sen. rh. veleizdaja, laedere famam suam Plin. iun., pudicitiae eius famam nihil quidem praeter Nicomedis contubernium laesit, gravi tamen et perenni opprobio Suet., res laesae Sil. nadležnosti, zoprnosti.

laetor -ārī -ātus sum (laetus1) radost (veselje, veselost) kazati, radost (veselje) (ob)čutiti, veseliti (radovati) se česa, veseliti se česa, nad čim, vesel biti česa, rad biti kakšen ali z inf., vda(ja)ti se (objestnemu) veselju, pesn. in poklas. tudi = ljubiti kaj.

1. abs.: laetari ab eo, quod latius gaudium propter magni boni opinionem diffusum Varr., gaudere decet, laetari non decet Ci. (prim. gaudium in laetitia), laetari (z naspr. maerere, dolere, queri) Ci., T., nec longum laetabere V. in ne boš se dolgo veselil, veselje te bo kmalu minilo.

2. v raznih skladih: z abl.: ut quisquam amator nuptiis laetetur Ter., laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., meis incommodis laetabantur consules Ci., l. malo alieno, suā re gestā, maximarum rerum gloriā Ci., armis, Italiā repertā V., pueri fato, sospite nato O., templo eburno Pr., Asturcone Suet.; s praep.: laetari omnes … de communi salute sentio Ci., Vagenses biduum modo ex perfidia laetati S., in turpissimis rebus mulier laetatur Ci., laetaris tu in (ob) omnium gemitu et triumphas Ci.; z notranjim obj. (acc. n. pron.): utrumque laetor Ci. ep., illud imprimis mihi laetandum iure esse video, quod … Ci., quod toto pectore laetor O.; z acc. kakega drugega imena: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum (zevg.) S., od tod potem: iis rebus laetandis Fr., laetanda parenti natorum lamenta Cl., cum laetandis maeroribus Aug.; z gen. (le zevg.): nec veterum memini laetorve malorum V. in ne veseli me spomin na prejšnje trpljenje; s kavzalnim stavkom: ut in hoc (nad tem) sit semper ipse laetatus, quod ea faceret, quae … Ci., laetati sunt, quod sellam curulem adtulisset Ci., laetari, quod nihil tristius nec insanabilius esset L.; z ACI: istuc tibi ex sententia tua obtigisse laetor Ter., quae perfecta esse gaudeo, iudices, vehementerque laetor Ci., laetor tandem longi erroris finem factum esse L. v moje veliko veselje je vendarle konec dolgotrajne zablode, nec vero Alciden me sum laetatus euntem accepisse lacu V. ni mi godilo. Metaf. (o neosebnih subj.): vitis laetatur tepore Col. trta ljubi toploto, trti godi toplota, frumenta maxime laetantur patenti campo Pall. — Od tod adj. pt. pr. laetāns -antis vesel, radosten: ut ludere inter se laetantis vidimus propter amnem Naev. ap. Non., olim quos abiens adfeci aegrimoniā, eos nunc laetantes faciam adventu meo Pl., itaque nubit Oppianico continuo Sassia laetanti iam animo Ci., non ego te gaudens laetanti pectore mittam Cat.; o stvareh: laetantia loca Lucr. veseli, lepi, rajski kraji. — Adv. laetanter z veseljem, radostno: l. accipere Lamp., agere, aspicere Cass.

laevus 3, adv. -ē (prim. gr. λαιός iz *λαι-Ƒός = sl. levi, lat. nom. propr. Laeca [iz *Laivica], Laevius, Laelius [iz *Laevilios]) bolj izbrana in pesn. beseda kot sinister

1. lev(i), na levi ležeč ali stoječ (naspr. dexter): brachium Pac. ap. Fest., latus Acc. ap. Non., H., Cu., oculus Pl., Lucr., manus Ci., genu Ci. poet., auris, pes, umerus, polus, Pontus, Ponti plaga laeva O., undae, iter V., habena H., laevis remis L. z veslanjem (veslajoč) na levo, l. ripa Plin., amnis T. leva stran reke. Od tod subst.
a) laeva -ae, f α) (sc. manus) leva roka, levica: amissa l. Lucr., Ilionea petit dextrā laevāque Serestum V., cognovi clipeum, laevae gestamina nostrae O. β) (sc. pars) leva (stran): laevam cuncta cohors remis ventisque petivit V., laevam pete O., ab laeva Enn. ap. Ci., ad laevam Enn. et Acc. ap. Non., Ci. na levi(ci), in laevam Plin. na levo; pogosto v abl. = na levi (strani): dextrā montibus, laevā Tiberi amne saeptus L., circumstant animae dextrā laevāque frequentes V., laeva eius fluminis Iul. Val., a dextrā laevāque O.
b) laevum -ī, n leva (stran); le v zvezi s praep.: fleximus in laevum cursus O. na levo (stran); pl. laeva -ōrum, n (sc. loca) na levi (strani) ležeči kraji, leva stran kakega kraja: laeva tenet Thetis V., Thracen et laeva Propontidis intrat O., laeva petentibus Plin., l. maris T.

2. metaf.
a) levi = neroden, nespreten, okoren, neumen, nespameten, áboten, glup: puer hic non laeve iussa Philippi accipiebat H. ne nerodno = zelo spretno, si mens non laeva fuisset V., o ego laevus! H. o jaz neumnež!, pectus l. Pers.
b) neprimeren, neprijeten, nepríličen, neugoden: cum te sic tempore laevo interpellarim H.
c) (v avgurskem jeziku po rimskem pojmovanju =) ugoden, povóljen, dober, zadovoljiv, srečen = srečnega (dobrega) pomena, srečo (dobro) prinašajoč; rim. avgur je namreč pri opazovanju gledal proti jugu ter imel vzhod [= izvor luči in s tem tudi sreče] na levi; prim. L. 1, 18 in Plin. 2, 142): tonitru dedit omina laevo Iuppiter, et laevo fulmina missa polo O., numina l. V. naklonjena, prizanesljiva, milostna, omina Ph.; adv. acc. sg. n.: intonuit laevum V. na levi, z leve = ugodno.
d) pesn. (po grškem pojmovanju =) neugoden, nepovóljen, nesrečen, zlovešč, zlokoben, grozljiv, poguben; grški prerokovalec usode je bil pri opazovanju obrnjen proti severu in je torej imel vzhodno (= srečno stran) na desni: teque nec laevus vetet ire picus nec vaga cornix H., l. omen Val. Fl., numen Mart. nenaklonjeno, neprizanesljivo, nemilostno, laevo monitu Iuv. s pogubnim naukom, l. ignis Stat. (o kugi).

lagoena (napačno lagēna) in lagōna (pri starih zeljemerskih piscih in na napisih v vulg. lat. pisano tudi lagūna, laguēna, laguīna) -ae, f (gr. ὁ λάγυνος, od tod tudi lat. lagōnos -ī, m: Dig. in izpos. v sl. lagvica steklenička lagev, lagva velika steklenica) trebušasta posoda z ročajem in ozkim vratom, iz stekla ali gline, včasih tudi opletena z vrbovicami (vrbovimi šibami) in na notranji strani osmoljena, steklenica (za vino in druge tekočine), ročka, vrč, buteljka, butelja: Ca., Q. Ci. in Ci. ep. (z obl. lagona), Iust., lagoenae inanes, lagoenas furtim exsiccare Ci., nihilum nocere lagoenis H., signo laeso non insanire lagoenae H., intrito cibo plena lagoena Ph., lagoenae collum Ph., Plin., bene picata l. Col., lagoenas frangere Petr., nulla catenatis pila est praecincta lagonis Mart. nobena steklenica ne visi s stebra na verigi (kot krčmarski izvesek), l. fictilis Iust.; occ. v pl. steklenice kot mejno znamenje (v obl. lagūna, laguēna, laguīna): zemljemerski pisci.

lahkomiselnež samostalnik
(nepremišljena, nepreudarna oseba) ▸ könnyelmű [ember]
Smučanje zunaj urejenih prog je prepovedano tudi z zakonom, in če lahkomiselneža zaloti redar, ga utegne njegova drznost stane smučarske vozovnice. ▸ A kialakított pályákon kívüli síelést törvény is tiltja, és ha egy könnyelmű személyt tetten ér a pályaőr, a vakmerőségére a síbérlete is rámehet.
Telefon je lahko še posebej nevaren v rokah lahkomiselnežev, ki pišejo sporočila med vožnjo avtomobila. ▸ A telefon különösen veszélyes a könnyelmű emberek kezében, akik autóvezetés közben írogatják az üzeneteket.

laisse¹ [lɛs] féminin vrvica, povodec; trak za klobuk

mener, tenir quelqu'un en laisse voditi, imeti koga na vrvici (tudi figuré)

lajna samostalnik
1. (glasbilo) ▸ verkli, kintorna, sípládaLjudje imajo radi melodije, ki jih z vrtenjem ročice izvabljamo iz lajne. ▸ Az emberek szeretik azokat a dallamokat, amelyeket a kurbli forgatásával kicsalogatunk a verkliből.

2. lahko izraža negativen odnos (ponavljanje že znanega) ▸ lemezMogoče se komu zdi, da v medijih kot stara lajna vsako leto znova ponavljamo in opozarjamo na varnost otrok, a včasih je še stokrat ponovljena beseda premalo. ▸ Némelyeknek úgy tűnhet, hogy a médiában minden évben ugyanazt hajtogatva hívjuk fel a figyelmet a gyerekek biztonságára, de néha a százszor megismételt szó is kevés.
Naj kot lajna še enkrat ponovimo policijske nasvete! ▸ Kántáljuk el még egyszer a rendőrségi tanácsokat!
Kot na stari lajni iz dneva v dan poslušamo, da je kriza tudi priložnost in da bo Slovenija iz te krize izšla močnejša, kot je bila pred njo. ▸ Nap mint nap azt halljuk, mint egy régi lemezen, hogy a válság egyben lehetőség is, és hogy Szlovénia erősebben kerül ki a válságból, mint amilyen előtte volt.
Lajni o prometnih zagatah v Ljubljani ni konca. ▸ A ljubljanai közlekedési problémákról szóló lemeznek nincs vége.

lajtmotiv moški spol (-a …) glasba das Leitmotiv (tudi figurativno)

lakmusov test frazem
(ključni pokazatelj) ▸ próbatétel
Tudi zato bodo te volitve lakmusov test za sedanjega predsednika. ▸ A jelenlegi elnök számára többek között ezért szolgálnak próbatételként ezek a választások.
Že prva tekma proti Makedoniji bo resen preizkus za naše rokometaše in lakmusov test, kaj lahko naredijo. ▸ Már a Macedónia elleni első meccs komoly felmérés lesz kézilabdásainknak, és próbatétele annak, hogy mire képesek.
Sopomenke: lakmusov papir

lakot|a¹ ženski spol (-e …) občutek: der Hunger (tudi figurativno); velika: großer Hunger, Bärenhunger, Riesenhunger; (požrešnost) Heißhunger
občutek lakote das Hungergefühl
medicina volčja lakota der Heißhunger
od lakote vor Hunger
oslabljen od lakote hungergeschwächt
smrt od lakote der Hungertod
umreti od lakote vor Hunger sterben, verhungern
potešiti lakoto den Hunger stillen
trpeti lakoto Hunger leiden

lakota samostalnik
1. neštevno (potreba po hrani) ▸ éhségMalica naj bo sestavljen manjši prigrizek, ki poteši našo lakoto in spodbudi prebavo. ▸ Az uzsonna legyen egy kis változatos harapnivaló, amely csillapítja az éhségünket és serkenti az emésztést.Telesna dejavnost poskrbi tudi za ravnovesje občutkov lakote in sitosti. ▸ A testmozgás az éhség és a jóllakottság érzésének egyensúlyáról is gondoskodik.
2. (pomanjkanje hrane) ▸ éhezés, éhínségPo vojni je bila huda lakota, vse je bilo uničeno. ▸ A háború után súlyos éhínség volt, mindent elpusztítottak.Zaradi suše in slabega pridelka v delu dežele vlada lakota. ▸ A szárazság és a rossz termés miatt a térség egy részét éhínség sújtotta.

3. neštevno (močna želja) ▸ éhségNihče ne ve bolje od nas, kdaj smo lačni hrane in kdaj čutimo čustveno lakoto. ▸ Senki sem tudja nálunk jobban, mikor vagyunk táplálékra éhesek, és mikor érezzük magunkat érzelmileg éhesnek.Njegova formula uspeha je kombinacija ljubezni do športa in lakote po zmagi. ▸ A sikerének receptje a sport iránti szeretet és a győzeleméhség kombinációja.Vaš občutek za spodobnost je splahnel ob očitni lakoti po denarju. ▸ A tisztességérzetét elmosta a nyilvánvaló pénzéhsége.

4. botanika Galium (rastlina) ▸ galaj
Vrtnar pozna zdravilnost koprive, plešca, lakote, trpotca in regrata. ▸ A kertész ismeri a csalán, a pásztortáska, a galaj, az útifű és a pitypang gyógyító tulajdonságait.
Povezane iztočnice: dišeča lakota, plezajoča lakota, prava lakota

laktoza samostalnik
kemija (mlečni sladkor) ▸ laktózOtroci, ki ne prenašajo laktoze, lahko zahvaljujoč probiotičnim živilom vendarle zaužijejo nekaj mlečnih izdelkov z laktozo. ▸ A laktózérzékeny gyermekek a probiotikus élelmiszereknek köszönhetően továbbra is fogyaszthatnak bizonyos laktóztartalmú tejtermékeket.Ljudje z laktozno intoleranco morajo iz prehrane izločiti živila, ki vsebujejo laktozo, torej tudi mleko. ▸ A laktózérzékenyeknek ki kell zárniuk az étrendjükből a laktóztartalmú élelmiszereket, beleértve a tejet is.
Sopomenke: mlečni sladkor
Povezane iztočnice: intoleranca na laktozo, intoleranca za laktozo

lakun|a ženski spol (-e …) die Lakune (tudi medicina)

lamentare

A) v. tr. (pres. lamento)

1. objokovati; tožiti, pritoževati se; obžalovati

2. poročati, beležiti:
nell'incidente si lamenta un morto v prometni nesreči beležimo tudi smrtno žrtev

B) ➞ lamentarsi v. rifl. (pres. mi lamento)

1. tožiti

2. pritožiti, pritoževati se:
non mi lamento nimam se kaj pritoževati

Lamia¹ (lamia) -ae, f (Λαμία, λαμία; prim. gr. λαιμός grlo, goltanec, žrelo, τὰ λάμια prepad, λαμία mitološka pošast, ki naj bi se hranila s človeškim mesom; prim tudi lat. lamium)

1. Lámija, bajeslovno bitje, sprva libijska kraljična, Belova hči in Zevsova ljubica; ker je ljubosumna Hera ugonabljala njene otroke, so bajeslovne dojilje spremenile in razmnožile Lamijo v pošastne spake, s katerimi so strašili otroke, češ da z raznimi slepili vabijo k sebi otroke, zlasti zale mladeniče, ter jim izsesavajo kri in použivajo njih meso; v tem pomenu je Lamija = zlovoljnica, vešča, volkodlačka, jaga baba: neu pransae Lamiae vivum puerum extrahat alvo H., si posthac pessimae illae lamiae noxiis animis armatae venerint Ap., lamiae turres Tert. bajke (pravljice, prazne marnje) dojilj, cubavit Lamia Vulg.

2. lamia
a) = divja afriška zver, šakal: Vulg.
b) riba iz vrste bokoplut, lámija: Plin.

lāmina (lammina, skrč. tudi lāmna) -ae, f

1. vsaka široka in tanka ploščica (kovine, lesa, marmorja, roževine idr.), plošča, ploščica, pločevina, pleh, platíca, list(ič), nadel ali oplata, oplat(n)ica, deska, deščica, tablica, furnir: Vitr., Gell., Fr., Arn., Cypr., lammina fulva O. zlata ploščica, zlato, argenti lammina O. ali l. argentea Suet., statua … cum titulo lammae aëneae inscripto L., ferreae laminae T. železna pločevina, sectiles laminae Plin. oplatice, ossa etiam in laminas secari coepere Plin., lamna ali lamnae (sc. plumbi) Plin., apud nos (sc. cornua) in lamnas secta tralucent Plin., lamnae (sc. aceris) Plin. javorjeve plošče, coronarium (sc. aes) tenuatur in lamnas Plin., lamnas duci, specula fieri non nisi ex optimo (sc. argento) posse credimus Plin., pinus gracili dissolvere lamnā Val. Fl., pren.: si non ab initio tenuem nimium laminam duxerimus Q.

2. occ.
a) bronasta tabl(ic)a: cum lamina esset inventa et in eā scriptum: HONORIS Ci.
b) železna skoba (zapona, spojka, spenjalo): eaque (sc. tigna) laminis clavisque religant C.
c) nekovano zlato ali srebro, zlata ali srebrna šibika: laminae utriusque materiae (sc. auri et argenti) Sen. ph., inimice lamnae Crispe Salusti H. zlate ali srebrne šibike = denarja (iron.), argentum, quod neque in massa neque in lamina insit Icti.
d) železni (konjski) naprsnik: l. ferrea Cu.
e) razbeljena železna ali zlata plošč(ic)a kot mučilna priprava (za zločince, razsipneže, požeruhe; tudi sužnjem so vžigali sramotna znamenja na tistih telesnih udih, s katerimi so bili grešili): cum ignes ardentesque laminae ceterique cruciatus admovebantur Ci., ut ventres lamna candente nepotum diceret urendos H., candentibus etiam laminis ustus Val. Max.; enako tudi abs. lam(m)ina: Lucr., Sid. poet., v pl.: advorsum stimulos, laminas crucesque Pl., lamminas exstinxit Val. Max.
f) mečeva plošča, rezilo meča, meč: dissiluit lamina ali lamina dissiluit O.
g) platnica, list vreščave žage (pile): argutae lamina serrae V., crustae ipsā quā secantur laminā graciliores Sen. ph.

3. metaf. lam(i)nae aurium ušesne mečice, „uhlje“, „uhvice“, „podušci“: laminas aurium pertundere Arn., sub aurium lamnis, aurium laminae frigescunt Cael. — Soobl. lānna auris: Arn.

lāna -ae, f (iz indoev. *Hu̯l̥Hnā „volna“, izpeljano iz baze *Hu̯elH- „dlaka, volna“; prim. skr. úrṇā = gr. λῆνος = dor. λᾶνος [iz *Ƒλασ-νο-ς, Ƒλᾶνος] = sl. volna = hr. vȕna = lit. vìlna [v sg. = volneno vlakno, v pl. = volna] = got. wulla = stvnem. wolla = nem. Wolle, ang. wool, lat. vellus)

1. volna: alba, sucida Varr., mollis Cat., Pr., Cels., rudis O., aurea V., O., Pr. zlato runo, colus et lana Ci., colus lanā gravis O., colus lanā amictus Cat., lanam cārăre Pl. ali carminare Varr., Plin. grebénati, česati, lanam facere Varr. ap. Non., Lucr., Icti. ali manibus trahere Varr. ap. Non. ali samo trahere Iuv. ali tractare Iust. volno obdelovati = presti, fama lanae trahendae O. volnoprejstva, lanam mollire trahendo O., lanam tondere Varr. ali detondere, detrahere Col., lanam tingere fuco Q. ali samo tingere Icti., lanam expedire Icti. volno pripraviti (pripravljati) za uporabo, tj. grebénati, kosmáti, (z)mikati jo = presti; tudi v pl., ki ga slovenimo s sg.): Phocaïco bibulas tinguebat murice lanas O., lanas pectere Col., lanas lavare Plin., in usum vestium pecori lanas detrahere Q.; occ. (v pl.) volnene niti: ducunt lanas O. vlečejo volnene niti = predejo. Preg.: rixari de lana caprina H. prepirati se za kozjo volno (ki je ni) = za nič, „za oslovo senco“ (prim. gr. περὶ ὄνου σκιᾶς in sl. „poslati koga po žabjo volno“).

2. meton.
a) delo z volno, volnarstvo, volnoprejstvo, preja: lanā ac telā victum quaeritare Ter., Lucretiam … deditam lanae … inveniunt L., lanae tonsae H. (= lanificium), cogitare de lana sua O. le na prejo misliti, le na svoje delo misliti = ne biti zaljubljena.
b) volnena cap(ic)a: ob oculos habebat lanam Pl., brachia lanis fasciisque obvolvere Suet., Dig. z volnenimi trakovi; kolekt. volnina, volnenina, volneno blago, v pl. = volnena obleka, volnena tkanina: lanam, aurum, vestem, purpuram bene praebeo Pl., lanam purpuramque multam Pl., te bis Afro murice tinctae vestiunt lanae H.

3. metaf. volni podobne stvari, volnaste stvari
a) (živalska) dlaka: l. caprina, leporina Icti.; (ptičji) puh, mah: interior cygni lana Mart., l. anserina Icti.
b) (pri rastlinah in sadju) dlačice, kosmatina, kosm(at)inje: l. Cydonia (kidonskih kutin) Mart., lanae sequaces Mart. ločna volnasta vlakna; poseb. bombaž, bombažna preja, pavola: nemora Aethiopum molli canentia (sivkasti) lanā V., lanas silvae ferunt, lino alii vestiuntur, alii lanis Mel.
c) v pl. (mrenasti) oblački, ovčice (na nebu): tenuia (trizložno!) nec lanae per caelum vellera ferri V.

lancea -ae, f (kelt. beseda)

1. prvotno španska sulica, dolgo kopje (z metalnim jermenom na sredini): Cu., Sen. rh., Lucan., Suet., Fl., Gell., lanceāque infestā … medium femur traicit Voluseni Hirt., sparos aut lanceas … portabant S., lanceā configere Sis. fr. ali transfigere Lucr. ali figere Iust.; tudi lovska sulica: cape venabulum et ego sumo lanceam Ap.

2. pren.: iniecto non scrupulo, sed lanceā Ap. velik strah, zona.