Franja

about² [əbáut] predlog
okoli, okrog, o, pri

to beat about the bush ne priti z besedo na dan
go about your business! skrbi za svoje stvari!
to go the wrong way about s.th. lotiti se stvari z napačnega konca
she is about the house je nekje v hiši
to have no money about one ne imeti pri sebi denarja
I looked round about me pogledal sem naokrog
I'll see about it poskrbel bom za to
it's about time čas je že
be quick about it! podvizaj se!, pohiti!
what about it? kaj bi bilo s tem?
to have one's wits about one jasno misliti

aboutir [abutir] verbe intransitif končati se (à, dans v), segati (à do), doseči (à quelque chose kaj), voditi (à do); mejiti (à, na), izlivati se (à v); uspeti, priti do rezultata; (tvor) dozoreti, izčistiti se

le fleuve aboutit à la mer reka se izteka v morje
ce sentier aboutit au village ta steza vodi v vas
cela n'aboutit à rien to ne vodi nikamor, to je brezuspešno
les pourparlers ont abouti pogajanja so uspela, so se uspešno končala
il faut aboutir moramo priti do cilja
faire aboutir quelque chose končati, dovršiti, srečno izpeljati, uresničiti kaj

above¹ [əbʌ́v] predlog
nad, preko; več kakor

above all predvsem
above one hour več kot eno uro
to be above s.o. prekašati koga
to be above o.s. biti domišljav
above comprehension nerazumljiv
to speak above s.o.'s head govoriti preučeno za koga
trgovina above par nad pariteto
he is above suspicion ne moremo ga obdolžiti
he is above doing it preponosen je, da bi to storil, pod častjo mu je
those above me moji predstojniki

aboyer [abwaje] verbe intransitif lajati; kričati, vpiti, tuliti (contre, après quelqu'un na koga)

le chien de garde aboie après les visiteurs pes čuvaj laja na obiskovalce; kruliti (želodec); grmeti (topovi)
aboyer à la lune lajati na luno, figuré zaman si prizadevati
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize
verbe transitif:

le sous-officier aboie des ordres podčastnik kriči, tuli, laja ukaze

abrakadabra samostalnik
1. (čarovnija) ▸ hókuszpókusz
Ne, ne gre za nikakršen abrakadabra, ampak za čisto pozitivno energijo. ▸ Nem, ez nem valami hókuszpókusz, hanem színtiszta pozitív energia.

2. (kot izrek) ▸ abrakadabra
Dvignil je ebenovinasto črno paličico, rekel: "Abrakadabra!" in ključi so bili spet celi in zravnani. ▸ Felemelte a fekete ébenfa pálcát, majd azt mondta: „Abrakadabra!”, és a kulcsok újra egyben voltak és kiegyenesedtek.

abri [abri] masculin zavetje, zavetišče, zaklonišče; bunker; militaire kritje; figuré zaščita, varstvo

sans abri brez strehe, brez zavetja
sans abri masculin brezdomec
à l'abri de zavarovan, varen pred
à l'abri d'un arbre pod drevesom, zaščiten od drevesa
à l'abri des chars, des gaz zavarovan, varen pred tanki, plini
à l'abri des vues varen pred pogledi, neviden
abri antiaérien, contre avions protiletalsko zaklonišče
abri bétonné betonski bunker
abri en montagne gorsko zavetišče
abri à l'épreuve des bombes pred bombami varno zaklonišče
abri de mitrailleuse strojnično gnezdo
abri contre le vent zaklonišče proti vetru
être à l'abri du besoin imeti sredstva za življenje
je suis à l'abri de pareilles erreurs take zmote pri meni niso možne
les papiers sont à l'abri papirji so na varnem
il est à l'abri de tout soupçon noben sum ne more pasti nanj
mettre à l'abri pod streho, na varno spraviti
se mettre à l'abri stopiti pod streho, militaire iti v kritje
se mettre à l'abri du feuillage stopiti v senco
se mettre à l'abri du vent zakloniti se pred vetrom

abscēdō -ere -cēssī -cēssum

I.

1. oditi, odhajati, umakniti (umikati) se (naspr. accedere): minasque, ni procul abscedat ..., addunt O. Izhodišče: abscede hinc Pl.; z abl.: latere tecto Ter. = rešiti se, thalamo Sil., triclinio Suet.; večinoma s praep.: ab illis, e conspectu Pl., numquam senator a curia abscessit aut populus e foro L., a corpore (mortui) T. Smer (redko sporočeno): istuc Pl., retro Sil., Rhodum T., navis longe in altum abscesserat Pl. je odplula; voj. odriniti, umakniti se: inde L., Thebani Spartā abscesserunt N., absc. ab Hannibale L., nec ab armis aut loco suo, moenibus, a moenibus L., obsidione L. opustiti obleganje, Thyrio, a Capuā L., Armeniā T., neque prius abscesserunt (sc. e proelio) N.; pogosto brezos.; non ante abscessum est, quam ... T. niso se prej umaknili, manibus aequis abscessum T. bitka je ostala neodločena.

2. (o zvezdah) odmakniti se, premakniti (premikati) se: cur Veneris stella numquam longius XLVI partibus, Mercurius viginti tribus a sole abscedat Plin., luna abscedens (naspr. accedens) Plin. pojemajoči, stari mesec.

3. odmikati se = (iz)giniti: cor abscedet Ci., quantum mare abscedebat L. je izginjalo izpred oči.

4. subst. pt. pr. abscēdentia -ium, n (slikarsko in arhit.) v perspektivi odmikajoči se deli (naspr. prominentia): Vitr.

5. medic. izločati se iz telesa, gnojiti se: aliquid sub lingua abscedit Cels.; subst. neutr. pl. (pt. pr.): omnia abscedentia (= omnes abscessus) Cels. gnojne razjede.

— II. pren.

1. (časovno) oddaljiti (oddaljevati) se: neque admodum a pueris abscessit (in daleč) neque admodum adolescentulust Naev. fr.

2. odstopiti (odstopati) od česa, izogniti (izogibati) se čemu, izmakniti (izmikati) se čemu: incepto irrito L., non militaribus modo, sed civilibus quoque muneribus L., nec ... ille (Piso) abscessit (od obtožbe) T.

3. iti s tega sveta, umreti: Cypr., cogitet, quam purus abscedat Lact.

4. (pre)miniti, (iz)giniti, zapustiti (koga): somnus ut abscessit O., abscesserat imago (sanjska podoba) Plin. iun.; cito ab eo haec ira abscedet Ter. ga bo minila; z dat.: nonne vides Pallada mihi abscessise? O. da me je zapustila.

5. occ. upasti (upadati), izgubiti (izgubljati) se, zmanjk(ov)ati (naspr. accedere): cives urbium, quae regno abscedunt L., ne quid abscederet Suet.; (v besedni igri): abscedent minae, non accedent Pl.

Opomba: Star. abscēssem = abscēssissem: Sil.

absehen^*

1. (sehen) videti; an den Augen absehen prebrati iz oči

2. Folgen, das Ende: predvidevati, videti; etwas ist/ist nicht abzusehen (nekaj) je/ni na vidiku, (nekaj) je/ni mogoče predvideti

3. (übernehmen) posneti po, posnemati; (abschreiben) prepisovati, prepisati

4. von etwas absehen opustiti (kaj); (nicht berücksichtigen) ne upoštevati, pustiti ob strani

5. es auf etwas abgesehen haben imeti na muhi/na piki, meriti na

absent, e [apsɑ̃, t] adjectif odsoten, nenavzoč; zdoma; razmišljen, raztresen, nepazljiv; masculin nenavzoča oseba

être absent de Paris biti odsoten iz Pariza, (trenutno) ne biti v Parizu
les absents ont toujours tort nenavzočim se ne zgodi krivica
dire du mal des absents obrekovati nenavzoče osebe
être absent biti odsoten, manjkati

absenter [-te]

s'absenter odstraniti se (za kratek čas), stran iti; iti na potovanje, izostati od
je m'absenterai de Paris du 10 au 15 mai ne bo me v Parizu, odsoten bom v dneh 10. do 15. maja

absistō -ere -stitī

1. odstopiti (odstopati), oditi, odhajati, oddaljiti (oddaljevati) se; abs.: Pl., miles abstitit T., absistit imago Sil. izgine poseb. voj. umakniti (umikati) se: nec absistens nec congrediens L., tandem abstiterunt L. Od kod? z abl.: limine, luco V.; s praep.: ab signis C., ab sole Plin. (o planetu); pesn.: ab ore scintillae absistunt V. oči se iskrijo.

2. pren. odstopiti (odstopati) od česa, (od)nehati, opustiti (opuščati) kaj; abs.: Nisus: absistamus, ait V., ne absiste V., nec . . . ille (Piso) abstitit T. ni odstopil; z inf.: haud absisto petere L., absiste moveri V.; z abl.: magistratu, conatu, incepto, obsidione L., bello L., H., Cu., T. ali ferro V., spe L. nehati upati, izgubiti upanje, sequendo L.; brezos.: bello absistitur L.

absolu, e [apsɔlü] adjectif neomejen, absoluten; izključen, brezpogojen; popoln; grammaire neodvisen, nevezan; (oseba) avtoritativen, oblasten, absolutističen; masculin absolutist

alcool masculin absolu čisti alkohol
confiance féminin absolue neomejeno zaupanje
majorité féminin absolue absolutna večina
pouvoir masculin absolu absolutna oblast
dans l'absolu brez primerjanja, brez upoštevanja razmer ali okoliščin
on ne peut juger de cela dans l'absolu o tem se ne da soditi brez poznavanja, upoštevanja okoliščin

absolútno absolutamente; en absoluto

absolutno ne de ningún modo
absolutno nemogoče materialmente imposible

absorbeō -ēre -sorbuī posrka(va)ti, pogoltniti, goltati, požreti (požirati): placentas H.; pren. o vodovju: oceanus vix videtur tot res absorbere potuisse Ci., quidquid ingerebatur, praealtum absorbebat mare Cu.; o suhih stvareh: (vlago) vpijati: omnem naturalem absorbet umorem siccitas Cu., lens ..., quae omnem aquam absorbet Plin.; o abstr. prevze(ma)ti, osvojiti si: hunc absorbuit aestus gloriae Ci., ne aestus nos consuetudinis absorbeat Ci., ad tribunatum, quia ... quodam modo absorbet (tako rekoč golta) orationem meam, ... veniamus Ci.; podobno: aestuose absorbet, ubi quemque attigit Pl.

Opomba: Pf. absorpsī: Lucan.; pt. pf. absorptus: Eccl., Vulg.

absorbírati (-am) imperf., perf.

1. fiz. (vpijati, vsrkovati) assorbire:
les absorbira pline il legno assorbe i gas

2. pren. assorbire; occupare, esaurire; impegnare; consumare:
delo ga vsega absorbira il lavoro lo assorbe completamente
tržišče ne more absorbirati vseh proizvodov il mercato non è in grado di assorbire l'intera produzione

absque², star. apsque, praep. z abl. in adv., večinoma le v pogovornem jeziku

1. daleč od: absque omnibus profanis Ap.

2. pren.
a) brez: nullam a me epistulam ad te sino absque argumento ... pervenire Ci. ep. , abs. sententiā Q. nehote; včasih (poseb. pri Kom.) s pogojnim pomenom = ko bi ... brez: apsque te foret Pl. ko bi ne bilo tebe, apsque me foret et meo praesidio Pl. ko bi ne bilo mene in moje pomoči, abs. hoc esset Ter. ali quod abs.hoc esset Ter. ko bi tega ne bilo, quam fortunatus sum ceteris rebus, abs. unā hāc foret Ter. ko bi tega edinega ne bilo, abs. te uno Gell.
b) izvzemši, razen: Gell., Aur., Amm., abs. me, te, illo Eccl.; absque quod Aur. razen kar = razen da; adv.: absque illud numen Iul. Val.; abs. cum „e“ terminatur M.

abstinentka samostalnik
(ženska, ki ne pije alkohola) ▸ absztinens

abstracción ženski spol abstrakcija, abstrakten pojem

abstracción hecha de ne glede na

abstrácţie -i f abstrakcija, odmišljanje
□ a face abstracţie de ne upoštevati

abstraction [-ksjɔ̃] féminin abstrakcija; odmišljanje; gola, čista misel, pojem; péjoratif nejasno izražena misel; nekaj abstraktnega, abstrakten pojem; posplošenje

ce sont des abstractions to so teorije
par abstraction abstraktno
abstraction faite de son âge ne upoštevajoč, če ne upoštevamo njegove starosti
être plongé dans des abstractions biti zamišljen, zatopljen
faire abstraction des difficultés ne upoštevati težav, pustiti ob strani težave, ne računati s težavami, izključevati težave
développer des abstractions extraordinaires razviti nenavadne ideje (utopije)
ce personnage de comédie est une pure abstraction ta oseba v komediji je popolnoma neresnična