Franja

pròst libre; franco ; (oproščen, izvzet) exento ; (neodvisen) independiente ; (brezplačen) gratuito ; (brez stroškov) sin gastos ; (nezaseden, soba, sedež) libre ; (službeno mesto) vacante ; (poštnine) franco de porte

prosti čas tiempo m libre, horas f pl desocupadas, horas de ocio
prost dan día m libre, día feriado, (v šoli) día de asueto
prost popoldan tarde f de asueto
dati prosto (v šoli) dar asueto
prosta vstopnica billete m de favor, (gledališče) entrada f gratuita
prost prevod traducción f libre
prosto (službeno) mesto puesto m vacante
proste vaje gimnasia f sueca, ejercicios m pl gimnásticos sin aparatos
prosti stil (šp) estilo m libre
prosti strel (nogomet) golpe m franco
prosta vožnja (potovanje) viaje m gratuito
prost vstop entrada f libre
pod prostim nebom a cielo descubierto, a la intemperie, (ponoči) al sereno
na prostem a cielo abierto, al aire libre
igre na prostem juegos m pl al aire libre
gledališče (predstava, kino) na prostem teatro m (representación f, cine m) al aire libre
bazen (kopanje) na prostem piscina f (baños m pl) al aire libre
prosta cona zona f libre
danes imamo prosto hoy tenemos vacación, (v šoli) no hay clase
imeti prosto hrano in stanovanje recibir comida y alojamiento gratuitamente
imeti proste roke (fig) tener carta blanca, tener campo libre
imeti prosto izbiro poder escoger a su gusto
pustiti komu proste roke (fig) dejar a alg el campo libre, dar carta blanca a alg

Prosymna -ae in Prosymnē -ēs, f Prozímna (Prosímna), mesto in pokrajina v Argolidi: Stat.

protection [prɔtɛksjɔ̃] féminin varstvo, zaščita; podpora, pomoč; protekcija; carinska zaščita; pokroviteljstvo, okrilje; militaire kritje, zaščita pred ognjem

sous la protection pod zaščito, pod pokroviteljstvom
protection contre les accidents zaščita pred nezgodami
protection (anti)aérienne, civile protiletalska, civilna zaščita
protection des animaux varstvo živali
protection de brevets zaščita patentov
protection contre les chars protitankovska zaščita
protection de l'enfance otroško varstvo
protection contre l'incendie, la foudre, les intempéries zaščita pred požarom, pred strelo, pred vremenskimi neprilikami
protection de la maternité zaščita mater
protection des minorités zaščita manjšin
protection des monuments, de la nature zaščita spomenikov, narave
protection contre les radiations, le rayonnement zaščita proti sevanju, žarčenju
protection contre la rouille, contre les accidents du travail zaščita proti rji, proti nezgodam pri delu
protection routière ukrepi za varnost na cestah
système masculin de protection zaščitni carinski sistem
sourire masculin, ton masculin de protection pokroviteljski nasmešek, ton
vêtement masculin de protection zaščitna obleka
obtenir une place par protection dobiti (službeno) mesto po protekciji
se placer sous la protection de quelqu'un iskati zaščito pri kom
prendre quelqu'un sous, en sa protection vzeti koga v zaščito

provínca (-e) f

1. (upravna enota) adm. provincia; (j. it.) vallo:
dežela je razdeljena na province la regione è divisa in province
glavno mesto province capoluogo di provincia

2. (pri starih Rimljanih) provincia; hist.
Ilirske province Province Illiriche
province papeške države legazioni pontificie

3. (podeželje; tudi pren. ) provincia

provinciálen provincial; de provincia ; fam (malomeščanski) provinciano

provincialno mesto ciudad f de provincia; ciudad f provinciana

proximātus -ūs, m (proximus) proksimát, prvo mesto za uradno službo magister sacrorum scriniorum: Cod. Th.

Prūsa -ae, f Prúza, mesto v Bitiniji (zdaj Bursa): Plin., Plin. iun. — Soobl. Prūsiăs -adis, f: Plin. iun. — Od tod preb. Prūsēnsēs -ium, m Prúzijci, preb. mesta Pruza: Plin. iun.

pr̂vī -ā -ō prvi: -a pomoć; ti nisi u -oj mladosti; to se vidi na -om koraku; radnik od -e ruke odličen delavec; pitanje -oga reda pomembno vprašanje; voditi -u riječ u društvu imeti prvo besedo v družbi; svirati -u violinu tudi ekspr. igrati prvo violino; u -om redu je on stručnjak, i tek onda pisac; stavljati što u prvi plan postavljati kaj na prvo mesto; biti u -om planu biti na prvem mestu; prvi kokoti, prvi pijetli prvi petelini, zelo zgodaj; prvi put prisl. prvič, prvikrat; Prva neprijateljska ofanziva; Prvi maj; Prvi srpski ustanak; Prvi svjetski rat

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

Psammathūs -ūntis, f (Ψαμ(μ)αϑοῦς) Psamatúnt, mesto s pristaniščem v Lakoniji: Plin.

Psōphīs -īdis, acc. -īda (-ĭda: Stat.), f (Ψωφίς) Psófida, mesto v arkad(ij)ski pokrajini Psofidija: O., Stat. — Od tod adj. Psōphīdius 3 psófidski, iz Psófide izhajajoč, v Psófidi rojen: Aglaus Plin., Val. Max.

Pteleon in Pteleum -ī, n (Πτελεόν) Ptéleon (Ptélej)

1. mesto in pristanišče na zahodni obali Male Azije (zdaj Denizgiren): Plin.

2. obalno mesto v Bojotiji: Plin.

3. mestov Ahaji Ftiotidi (zdaj Ftelio): L., Mel., Plin. — Soobl. Pteleos -ī, f (Πτελεός): Lucan.

Pthīa (slabše Phthīa -ae, f (Φϑία) Ptíja, Ftíja, mesto v južni Tesaliji, Ahilov rojstni kraj: Ci., V., Mel., Plin. — Od tod adj. Phtīus (Phthīus) 3 (Φϑῖος iz *Φϑίιος) ptíjski (ftíjski), iz Ptíje (Ftíje), v Ptíji (Ftíji): rex O. = Peleus, Achilles H., vir Pr. = Achilles; meton.: Thebae L. v (pokrajini) Ptiotidi (Ftiotidi), tesalske; subst.

1. Pthīas (Phthīas) -adis, f (Φϑιάς) ženska iz Ptíje (Ftíje), Ptíjka (Ftíjka): O.

2. Pthīōtēs (Phthīōtēs) -ae, acc. -am, m (Φϑιώτης) mož iz Ptíje (Ftíje), Ptíjec (Ftíjec): Ci.; pogosteje v pl. Phthīōtae -ārum, m (Φϑιῶται) Ptíjci (Ftíjci): L., Plin.; gen. pl. P(h)thīōtūm O.; od tod adj. Pthīōticus (Phthīōticus) 3 (Φϑιωτικός) ptíjski (ftíjski); meton. = tesál(ij)ski: ager, Thebae L., Tempe Cat.; subst. Pthīōtis (Phthīōtis) -idis, acc. -tidem in -tim, f (Φϑιῶτις) Ptiótida (Ftiótida), tesal(ij)ska pokrajina med Malijskim in Fagaškim zalivom, v kateri leži mesto Ptija (Ftija): L.

Ptolemaeus ali Ptolomaeus -ī, m (Πτολεμαῖος) Ptolemáj (Ptolomáj)

1. Ptolomaeus Lagi (sc. filius) Ptolemaj Lagov, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti namestnik, pozneje kralj Egipta (v letih l. 323—283) z vzdevkom ὁ Σωτήρ: Ci., Cu., Iust. Po njem se je vsak njegov naslednik imenoval Ptolemaeus Ptolemaj(ec); Ptolemajci so vladali v Egiptu do bitke pri Akciju (l. 31): Ptolemaeorum manes Lucan. — Od tod adj.
a) Ptolemaeus (Ptolomaeus) 3 ptolemájski (ptolomájski), pesn. = egíptovski: gymnasium Ci., Pharus (svetilnik) Pr.; subst. Ptolemaeum -ī, n (Πτολεμαῖον) nagrobnik Ptolemájcev: Suet.
b) Ptolemāis (Ptolomāis) -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Πτολεμαίς) ptolemájska (ptolomájska): aula Aus.; kot subst. α) Ptolemáida (Ptolomáida) = Cleopatra, hči Ptolemaja Avleta: Lucan. β) Ptolemáida = Ptolemajevo (sc. mesto), ime več mest: v Egiptu: Ci. ep., Plin.; v Fenikiji (prej Acē, Ἀκή, zdaj Akkô oz. Akkâ): Plin.; v Kireni, z vzdevkom Barca (zdaj Tolome(i)ta): Plin., Mel., Eutr.; subst. Ptolemaeēnsēs -ium, m Ptolemaján(c)i, prebivalci feničanske Ptolemaide: Ulp. (Dig.).

2. pisec iz Varonovega časa: Varr. ap. Non.

3. zvezdar (vedeževalec iz zvezd), ki je živel za časa cesarja Otona: T.

púliti (-im)

A) imperf. svellere, strappare, estrarre, cavare:
puliti perje spennare
puliti plevel strappare le erbacce, disinfestare dalle erbacce
puliti zob cavare un dente

B) púliti se (-im se) imperf. refl.

1. accapigliarsi, litigare; contendersi; battersi; pog. fare a tira tira:
puliti se za čast contendersi l'onore
šport. puliti se za prvo mesto battersi per il primo posto
puliti se za strokovnjaka adoperarsi per avere (la collaborazione di) un tecnico

2. nareč. azzuffarsi, litigare

3. nareč. picchiarsi

C) púliti si (-im si) imperf. refl. strapparsi:
puliti si lase strapparsi i capelli
puliti si obrvi depilare, depilarsi le sopracciglia

puščajoč [ó] (-a, -e) leck; Leck- (mesto die Leckstelle)

puščáva (-e) f

1. geogr. deserto:
zelenice v puščavi oasi nel deserto
kamnita, peščena puščava deserto sassoso, sabbioso
sinovi puščave i figli del deserto, i beduini

2. luogo solitario, luogo fuori mano; pren. tebaide

3. pren. cimitero, mortorio;
spremeniti mesto v puščavo saccheggiare, devastare la città; radere al suolo la città
bibl. glas vpijočega v puščavi voce che grida nel deserto; vox clamantis in deserto

Puteolī -ōrum, m (puteus) Putéoli (gen. Putéolov), mesto v Kampaniji s številnimi mineralnimi vrelci, priljubljeno letovišče Rimljanov (zdaj Pozzuoli): Varr., Ci., L. — Od tod adj. Puteolānus 3 putéolski: Ci., pulvis (gl. pulvis) Sen. ph., Stat.; subst. Puteolānum -ī, n Puteolánum = (Ciceronovo) podeželsko posestvo pri Putéolih: Ci., Plin.; Puteolānī -ōrum, m Puteoláni, Putéolci, preb. Putéolov: Ci.

Pydna -ae, f (Πύδνα) Pídna, mesto v Makedoniji ob Termajskem zalivu, kjer je Emilij Pavel l. 168 premagal makedonskega kralja Perzeja: L., N., Plin., Vell., Iust. — Od tod preb. Pydnaeī -ōrum, m (Πυδναῖοι) Pidnájci, preb. Pidne: L.

Pylus (Pylos) -ī, f (Πύλος) Pílos

1. mesto v Meseniji, Nelejeva prestolnica: L., Mel.

2. mesto v Trifiliji, južni pokrajini Elide, Nestorjeva prestolnica: Nestorea Sen. tr. = Neleïa O. (ker je Nestor Nelejev sin). — Od tod adj. Pylius 3
a) píloški, iz Pílosa (pílski, iz Píla): agri O.; subst. Pylius -iī, m Pilošán, Píl(ij)ec (= Nestor): O.; v pl. Pyliī -ōrum, m Pilošáni, Pil(ij)ci, preb. Pilosa: Mel.
b) pesn. = Néstorjev, néstorski: Pylii dies, anni O., senecta Mart. = zelo visoka starost.