Franja

quattro

A) agg.

1. štiri:
le quattro stagioni štirje letni časi
i quattro punti cardinali štiri strani neba
pezzo a quattro mani glasba štiriročna skladba
tetto a quattro acque gradb. štirikapna streha
avere quattro occhi šalj. nositi naočnike
chiuso fra quattro mura, pareti zaprt med štirimi stenami
gridare qcs. ai quattro venti kaj razglasiti, obesiti na veliki zvon
parlare a quattr'occhi govoriti na štiri oči

2. četrti:
vengo il quattro giugno pridem četrtega junija
oggi ne abbiamo quattro danes smo četrtega

3. ekst. malo, nekaj:
abito qui, a quattro passi stanujem tu blizu
quattro gatti pren. slabš. zelo malo ljudi
fare quattro chiacchere poklepetati
fare quattro salti malo po domače zaplesati
sudare quattro camicie pren. garati kot črna živina, pošteno se namučiti

B) m, f štiri:
le quattro štiri (ura)
tiro a quattro četverovprega
quattro con, quattro senza šport četverec s krmarjem, brez krmarja
dirne quattro a qcn. koga pošteno okregati
essere vero come due e due fanno quattro biti zanesljivo res
fare il diavolo a quattro zganjati vik in krik; narediti sceno, ostro reagirati
fare le scale a quattro ekst. hitro iti po stopnicah
farsi in quattro pren. garati kot črna živina; močno si prizadevati, potruditi se

quebrar [-ie-] z-lomiti, razbiti, zdrobiti, zmečkati, raztolči; odtočiti (vodo); ostrašiti; omiliti; ukriviti, upogniti; prestopiti, prekršiti (zakon); premagati; zlomiti se, na dvoje iti; popustiti; bankrotirati, propasti

quebrar um monte izkrčiti gozd
quebrar los ojos slepiti oči (ostra luč)
está el agua que quiebra los dientes voda je ledeno mrzla
quebrar con uno prelomiti s kom
eso quebró por tí ti si kriv neuspeha
antes quebrar que doblar rajši se prelomiti kot se upogniti
quebrarse zlomiti se, na dvoje iti; med kilo dobiti
quebrarse la cabeza glavo si beliti
quebrarse los ojos oči si pokvariti

quelques-uns, quelques-unes [kɛlkəzœ̃, -zün] pronom, pluriel nekateri, -e; nekaj

quelques-uns d'entre eux nekateri med njimi
il y en a quelques-uns qui ... nekaj jih je, ki ...

queue [kö] féminin

1. rep; zadnji del, konec; pecelj, steblo; držaj

queue d'une robe vlečka
queue de billard biljardna palica
queue de l'orage konec, zadnji del nevihte
un habit à queue suknja na škrice
wagon de queue zadnji vagon
queue du cortège zadnji del sprevoda
queue de la guerre ostanki, posledice vojne
en queue zadaj
il est en queue de la classe je med zadnjimi v razredu
la queue de la classe najslabši učenci v razredu
remuer la queue z repom mahati
il s'en est allé la queue entre les jambes odšel je ves osramočen (zmeden, v zadregi)
à la queue leu leu eden za drugim, v gosjem redu
cette histoire n'a ni queue ni têt ta zgodba nima ne repa ne glave
finir en queue de poisson žalostno se končati (o romanu)
commencer, prendre par la queue od zadaj začeti
faire la queue à quelqu'un koga za norca imeti
cette queue n'est point de ce veau-là to ne spada skupaj
tirer le tüable par la queue živeti iz rok v usta

2. vrsta, »rep«

faire queue vrsto narediti
faire la queue v vrsti stati (čakati)
se mettre en queue, prendre la queue postaviti se v vrsto (eden za drugim)
une queue de deux heures dveurno čakanje v vrsti

3. vinski sod (400 l)

quīn-gentī -ae -a, gen. pl. tudi quīngentûm (Varr. idr.), num. cardinale (nam. *quīnquecentī, analogno po septingenti, sinkop. quīn-centī: Fest.) petsto, označeno z IↃ, iz česar je nastalo pozneje znamenje D (prim. M): Pl., Varr., V., H., Iust., Suet., Gell. idr., iubet in tabulas pro med. V̄īīī C referri V̄īī IↃ Ci. namesto 8 x 100 ukaže zapisati 7 x 500, illa HS milia IↃ hereditaria Ci. 500.000 sestercijev; gre za nedoločeno veliko število = „tisoči“: Pl.; milia quingenta Cat. tisoč in tisoč.

rabiot, biau [rabjo] masculin, familier ostanki hrane ali živil po prvi razdelitvi; presežek; nadurno delo; militaire dopolnilni službeni rok

aller chercher du rabiot de viande à la cuisine iti po ostanek, dodatek mesa v kuhinjo
faire du rabiot delati nadure; militaire služiti pri vojakih preko predpisane dobe
la durée du rabiot est égale au nombre de jours de prison encourus pendant le service militaire čas dodatne, dopolnilne vojaške službe je enak številu dni, prebitih v zaporu med vojaško službo

rabo moški spol rep; rastlinstvo steblo, pecelj, kocen; rep kometa

rabo del ojo kót očesa
rabo de zorra lisičji rep
asir por el rabo nespretno se lotiti posla
ir (ali salir) rabo entre piernas stisniti rep med noge
ir al rabo de algn prilizovati se komu
mirar a uno de (ali con el) rabo (ali rabillo) del ojo koga postrani (jezno, zaničljivo) gledati
aún le ha de sudar el rabo (fig) ta se bo še pošteno znojil
todavía está (ali falta, queda) el rabo por desollar najtežje še pride

računa|ti se (-m se) (šteti se) sich zählen (med zu)

radio³

A) f invar.

1. radio; radijski sprejemnik, radioaparat:
accendere la radio prižgati radio, radijski sprejemnik; ekst. radijska oddaja:
ascoltare la radio poslušati radio, radijsko oddajo

2. radio (radijska postaja):
radio Londra radio London
radio carcere, radio fante hitro obveščanje med zaporniki, med vojaki

B) agg. invar. radijski, nanašajoč se na radio:
apparecchio radio radijski aparat, radijski sprejemnik
collegamento radio radijska zveza
giornale radio radijski dnevnik
stazione radio radijska postaja
via radio radijsko, prek radia

ràdšta prisl. zakaj: radšta ode Novak u hajduke kaj je bil vzrok, da je šel N. med hajduke

Raetī (napačno Rhaetī) -ōrum, m Rétijci, skupno ime keltskih hribovskih plemen med Donavo, Renom, Lehom severno od Pada, ki so (nav. skupaj z Vindeliki) pogosto plenili po sosedni Italiji; l. 15 sta jih podjarmila Druz in Tiberij: L., T., H.; sg. kolekt.: accola Raetus Amm. Njihova dežela se je imenovala Raetia -ae, f Rétija; v 2. stoletju po Kr. je bila skupaj z Vindelicijo združena v eno provinco: T.; pl. Raetiae: Amm., Vop. — Od tod adj.

1. (nav.) Raeticus (Rhaeticus) 3 rétijski: vinum Plin., bellum Suet., arma O., Alpes T.

2. (redko) Raetus (Rhaetus) 3 rétijski: Alpes H.

rake² [réik] prehodni glagol
grabiti; zgrniti, zgrinjati, zbrati (together, up skupaj)
odnesti, prenesti, prepeljati (z vozom) (off, away)
poravnati, očistiti z grabljami (up, over)
figurativno zbirati, donašati (from od, iz)
prekopati, brskati po, iskati (for)
vojska & navtika streljati (na daljavo), tolči, biti z ognjem
neprehodni glagol
premetati, prekopati, povsod (pre)iskati, prebrskati (among, in med, v)
(o oknu) gledati na

to rake hay grabiti seno
to rake one's memory brskati v svojem spominu za...
to rake a ship vojska obsuti ladjo s topovskim ognjem
the window rakes the mountain range okno gleda na gorsko verigo

ram|a¹ ženski spol (-e …) anatomija die Schulter
šport prosta rama der Freiarm
medicina izpah rame die Schulterverrenkung
figurativno z ramo ob rami Schulter an Schulter, Seite an Seite, Mann an Mann
obesiti čez ramo torbico ipd.: (sich) umhängen
zadeti na ramo breme: schultern, aufschultern
rame množina Schultern množina
ozke rame schmale Schultern
ki ima ozke rame schmalschultrig
povešene rame Hängeschultern
čez rame um die Schultern
potegniti glavo med rame sich ducken, den Kopf einziehen
vzeti na svoje rame figurativno auf seine Schultern nehmen
zadeti na rame breme: schultern
šport stoja na ramah der Schulterstand
| ➞ → rame

rame srednji spol (raména …) anatomija die Schulter
do ramen bis zu den Schultern, dolg: schulterlang
(do višine ramen) bis in die Schulterhöhe
ki ne pokriva ramen obleka: schulterfrei
ogrniti okrog ramen um die Schultern legen
potegniti glavo med ramena sich ducken
z rameni mit den Schultern
kroženje z rameni šport das Schulterkreisen
potrepljati po ramenih koga: (jemandem) auf die Schulter klopfen
| ➞ → rama

rán, rána, ráno temprano ; (predčasen) prematuro ; (rano zrel) precoz ; (jutranji, zgodnji) matutino, matinal

v ranem jutru muy de mañana, de madrugada
rana ura hora f matinal
rano sadje fruta f temprana
od rane mladosti desde la más temprana juventud, desde edad muy temprana
rana ura zlata ura a quien madruga, Dios le ayuda
rána herida f (tudi fig); lesión f
lahka (težka, odprta, vbodna, smrtna, nevarna) rana herida ligera (grave, abierta, punzante, mortal, de pronóstico reservado)
odprta rana llaga f (tudi fig)
rana od krogle herida de bala
urezana rana cortadura f, med herida incisa
obvezati rano vendar la herida
zopet odpreti stare rane (fig) renovar (ali abrir) viejas heridas, reavivar viejos resentimientos
povzročiti (zadati) rano causar (producir) una herida
umreti za posledicami svojih ran morir a consecuencia de sus heridas
riti po rani (fig) escarbar en la herida
rana se je zacelila la herida está cerrada (ali cicatrizada)
zdraviti rano curar la herida

rancart [-tɑ̃kar] masculin

mettre au rancart vreči med staro šaro, med staro železo
mise féminin au rancart d'un projet opustitev načrta

rang [rɑ̃] masculin vrsta; red, čin; položaj, mesto; rang; architecture sloj kamenja

par rang de taille po velikosti
par rang d'ancienneté po službenih letih
à son rang po vrsti
en rangs v strnjenih vrstah
en rang d'oignons v eni vrsti
officier masculin sorti des rangs (militaire) častnik, ki je izšel iz vrst navadnih vojakov
avoir rang de capitaine imeti čin stotnika
avoir le rang sur quelqu'un imeti prednost pred kom
être au rang de spadati k; imeti čin, položaj (česa)
être, se mettre sur les rangs sodelovati, udeležiti se (tekmovanja)
garder, tenir son rang (ob)držati svoj položaj
mettre quelqu'un au rang des amis šteti koga med (svoje) prijatelje
se mettre au rang de prištevati se k
prendre rang uvrstiti se (parmi med); imeti trden položaj
prendre rang avant quelqu'un imeti prednost pred kom
rompre les rangs (militaire) razbiti vrste, raziti se
serrer les rangs stisniti, zgostiti vrste, stisniti se skupaj

range² [réindž]

1. neprehodni glagol
stati, ležati (v vrsti, v redi), tvoriti vrsto, vrstiti se; biti v isti vrsti; razprostirati se, raztezati se, širiti se, potekati, segati (do); stati, postaviti se, namestiti se; spadati (with k)
šteti se (with k)
bloditi, tavati, begati, pohajkovati, križariti; patruljirati; variirati, kolebati (between med)
rasti, dvigati se in padati; imeti domet, nesti (o strelnem orožju); določiti razdaljo do
botanika & zoologija nahajati se, javljati se, najti se; gibati se (from ... to od ... do)

2. prehodni glagol
postaviti v vrste, uvrstiti, razvrstiti, razporediti, urediti; izravnati; prehoditi; pluti ob, vzdolž

to range the coast pluti ob obali, vzdolž obale
to range the fields prehoditi polja
to range oneself on the side of the enemy postaviti se na sovražnikovo stran
to range oneself with s.o. držati s kom
he cannot range with poets ne more se uvrščati med pesnike
he ranges with the greatest writers štejejo ga med največje pisatelje
to range plants in families razvrstiti rastline v družine
to range the woods tavati, pohajkovati po gozdovih
to range up the guard of honour postrojiti, postaviti častno stražo
as far as the eye can range kakor daleč lahko seže oko
the boundary ranges east and west meja poteka proti vzhodu in zahodu (vzhodno in zahodno)
the gun ranges four miles top ima domet štirih milj
the prices range between 100 and 200 dinars cene se gibljejo med 100 in 200 dinarji

rappōrto m

1. poročilo:
fare rapporto (a) poročati (komu)

2. voj. raport:
chiamare a rapporto poklicati na raport
mettersi a rapporto javiti se na raport

3. ovadba

4. zveza, soodvisnost:
rapporto di causa ed effetto zveza med vzrokom in posledico
sotto tutti i rapporti v vsakem pogledu
in rapporto a glede (na)

5. zveza, odnos:
rapporto di amicizia prijateljski odnosi
avere rapporti intimi con qcn. evfemistično imeti s kom razmerje
essere in buoni rapporti (con) biti v dobrih odnosih (s, z)
troncare ogni rapporto prekiniti vse odnose

6. mat. kvocient, količnik

7. tehn.
rapporto di compressione kompresijsko razmerje
rapporto di trasmissione strojn. prenosno razmerje

8. ekst. menjava prestave (v kolesarstvu)

9. tekstil vzorec (za tiskanje)