Franja

turn out prehodni glagol
izgnati, pregnati, spoditi, vreči skozi vrata, vreči ven; (od)gnati (živino) na pašo; odpustiti (iz službe); vreči (vlado); obrniti navzven (žep); izprazniti (sobo), odnesti iz sobe (pohištvo); zapreti (vodo, luč, radio); proizvajati (blago), kopati (premog); oskrbeti, opremiti, obleči
neprehodni glagol
izstopati, iziti, izhajati
vojska odkorakati; oditi; obrniti se navzven; postati
pogovorno vstati (iz postelje); pokazati se, izkazati se
vojska nastopiti (stražo); dogodili se, dovršiti se, končati se; (nogomet) igrati

the best turned-out man in London najbolje oblečeni moški v Londonu
she was beautifully turned out bila je elegantno oblečena
the affair will turn out all right zadeva se bo v redu, dobro končala
this factory is turning out a large quantity of goods ta tovarna proizvaja veliko množino blaga
the crops will turn out poorly this year letina bo letos slaba
to turn out the guard nastopiti stražo
to turn out the lights ugasniti luči
to turn out for Leeds igrati za Leeds
to turn s.o. out of his job odpustiti koga iz službe
to turn out a tenant izgnati deložirati najemnika
this school has turned out some good scholars ta šola je dala nekaj dobrih učenjakov
to turn out well dobro se končati, uspeti; vreči (prinesti, dati) lep dobiček
it turned out to be true izkazalo se je, da je to res
it turns out that... zgodi se, pripeti se, da...
he turn outed out (to be) a good swimmer pokazalo se je, da je on dober plavalec

turn over prehodni glagol
obrniti; prevrniti; odložiti, odgoditi; obrniti stran, prelistavati (knjigo); izročiti, predati, prenesti, prepustiti (komu kaj); premisliti, pretehtati, razmisliti
ekonomija doseči (blagovni, denarni) promet, iztržiti; spraviti v nered
neprehodni glagol
prevrniti se; obrniti se (na stran); obračati se, premetavati se (v postelji)
figurativno presedlati, preiti (k drugi stranki)

the car (was) turned over avto se je prevrnil
he has turn overed over the business to his partner prepustil je posle svojemu družabniku
he turns over 1000 per annum (a week) on ima 1000 funtov prometa na leto (na teden)
to turn over a new leaf figurativno poboljšati se, začeti novo življenje
to turn a matter over and over in one's mind dobro premozgati zadevo
I have turned the question over more than once pretehtal sem problem več kot enkrat
the thief was turned over to the police tata so izročili policiji

tutto

A) agg.

1. ves, cel:
tutta l'Italia vsa Italija
tutta Milano ves Milan
a tutt'oggi do danes
tutto a un tratto nenadoma; (v podkrepitev samostalnika)
correre a tutto spiano, essere di un'onestà a tutta prova, piovere a tutt'andare teči nepretrgoma, biti skrajno, dokazano pošten, liti neprenehoma
essere tutt'uno biti isto

2.
tutti e due, tutti e tre oba (obe), vsi trije
una volta per tutte enkrat za vselej
inventarle, pensarle tutte izmisliti si, domisliti si vse mogoče

3. vsak:
sotto tutti gli aspetti v vsakem pogledu
in tutti i casi v vsakem primeru
in tutti i modi na vsak način
tutte le volte che vsakokrat ko

4. ves (v vsakem delu, povsod):
erano tutti contenti bili so prav veseli
è tutto bocca, naso, occhi sama usta, nos, oči so ga
essere tutto casa, famiglia, lavoro biti zelo skrben gospodar, oče, delavec
essere tutto lingua pren. jezik imeti dobro namazan
essere tutt'occhi, orecchi pozorno gledati, poslušati

B) pron. vse:
con tutto che čeprav
in tutto skupaj
in tutto e per tutto popolnoma, povsem
innanzi tutto, prima di tutto predvsem
per tutto dire skratka
tutto sommato eno z drugim
ci si abitua a tutto človek se navadi na vse
essere buono a tutto lotiti se vsakega dela
essere capace di tutto biti vsega zmožen
fare di tutto lotiti se vsakega dela
fare di tutto per na vso moč si prizadevati, da bi (dosegel cilj)
mangiare di tutto biti požrešen, jesti vse
questo è tutto (in) to je vse
tutto bene? je vse v redu?
tutto sta nel važno je, da

C) avv. popolnoma, povsem, docela:
del tutto popolnoma
di tutto tutto popolnoma
tutt'al più kvečjemu
tutt'altro sploh ne, nikakor
tutt'intorno vse naokoli

Č) m invar.

1. vse:
rischiare il tutto per tutto tvegati vse, postaviti vse na kocko

2. celota:
formare un tutto tvoriti celoto

tuyau [tɥijo] masculin cev; dimnik pri lokomotivi; (= tuyau de paille) (slamnata) bilka; peresna cev, tulec; (= tuyau d'orgue) piščal pri orglah; figuré, familier (zaupno) sporočilo, informacija, podatek, namig; (v šoli) »plonkarica«; populaire cilinder (pokrivalo); okrasna guba v obliki cevke

tuyau d'amenée, de décharge, de conduite d'eau, coudé, de raccordement dovodna, odtočna, vodovodna, kolenasta, priključna cev
tuyau d'arrosage (gumasta) cev za škropljenje ali zalivanje
tuyau d'échappement izpušna cev
tuyau de prise d'essence dovod bencina
avoir un bon tuyau aux courses imeti dobro informacijo pri (konjskih) dirkah
dire, raconter quelque chose à quelqu'un dans le tuyau de l'oreille (zaupno) komu kaj povedati na uho
donner des tuyaux sur un projet dati (zaupne) informacije, podatke o nekem načrtu
un tuyau crevé (figuré) slaba informacija

twice [twáis] prislov
dvakrat

twice as good dvakrat boljši
twice as much dvakrat toliko, dvojno, še enkrat toliko
twice the sum dvakratna, dvojna vsota
twice three are six 2 x 3 = 6
he is twice my age on je dvakrat starejši od mene
to think twice about s.th. figurativno dvakrat, dobro kaj premisliti
not to think twice about ne misliti več (na kaj), pozabiti; takoj kaj napraviti (brez razmišljanja in oklevanja)

ūber² -eris, abl. sg. nav. -ī, adj., adv. komp. ūberius, superl. ūberrimē (ūber1)

1. rodoviten, plodovit, ploden, plodonosen, obilen, poln, starejše rodovit; najprej o polju: ager L., agri laeti atque uberes Ci., laetae segetes et uberes agri Hier., agro culto nihil potest esse uberius Ci., uberrimum gignendis uvis solum Cu.; pl. subst. n uberrima: Val. Fl. najrodovitnejše pokrajine; pesn.: arbor uberrima pomis O., uberior aetas O. bujnejša; tudi uberrimus annus Ci.; enalaga o plodu: fructus Ci., fruges H., uberius provenit seges C.

2. metaf. obilen, bogat (s čim), poln, obsežen, obširen, znaten; o tekočinah: rivus H., (sc. amnis) uberior solito O., aquae O., guttae Lucr., fletus Sen. tr., uberius flere Ci. točiti obilnejše solze, bolj jokati; z abl.: Sulmo gelidis uberrimus undis O.; z gen.: lactis uberes rivi H.; o drugih konkr. pojmih: regio aeris ac plumbi uberrima Iust., onus Pl. težko, veliko, eques Masurius Sabinus ap. Gell. dobro rejen, debel, uberiores litterae, uberrimae litterae Ci. ep. obsežnejše, zelo obsežno; abstr.: artes Ci., ingenia Ci., Fr., motūs animi Ci., bellum Iust. obilen plen obetajoča, is quaestus, nunc est uberrimus Ter. največ nese, uberrima praemia victoriae Cu., quid uberius quam contra Antonium dicere? Ci. katera snov (tvarina) je obsežnejša (obilnejša), nullus … lucus est uberior quam de officiis Ci. nobena snov ni obsežnejša, haec pleniora atque uberiora Romam ad suos scribebant C. polneje in obširneje, quis uberior in dicendo Platone? Ci. se more ponašati z večjim obiljem besed kot Platon?, haec uberius disputantur Ci. obširneje, v širšem obsegu, C. Gracchus plenior et uberior est (sc. orator) T. (Dial.), locus tractatus uberrime Ci.

učeč [é] (-a, -e)

1. lehrend
učeče osebe die Lehrenden množina

2.
učeč se lernend
dobro/lahko se učeč gelehrig
učeči se der Lernende ( ein -r)

učìniti ùčinīm
I.
1. storiti, narediti: učiniti svoju dužnost, komu što na volju, komu uslugu; tko te je učinio starješinom
2. izkazati: učiniti komu počast
3. ustrojiti: učiniti kožu
4. reči: riječ ne učini ni besedice rekel; iskapi čašicu, namršti se malo i učini
5. učiniti duši mjesta narediti dobro delo; učiniti volju, po volji komu ubogati koga; učiniti očima na koga dati komu znamenje, pomigniti komu; učiniti od sebe (sebi) štogod izvršiti samomor; učiniti koga sretnem gl. usrećiti koga
II. učiniti se
1. narediti se: učiniti se bolesnim
2. zazdeti se: učini mi se da si ti stariji; taj mi se prijedlog učini dobar
3. učiniti se ašik zaljubiti se

učinkováti agir (ali influer) sur quelqu'un (ali quelque chose) , opérer sur quelque chose, être efficace, faire de l'effet, avoir de l'effet sur, faire impression

dobro (slabo) učinkovati produire bon (mauvais) effet
pomirjevalno učinkovati (medicina) être (d'un effet) calmant
zdravilo je učinkovalo le reméde a agi (ali a produit (fait) de l'effet)
to je učinkovalo nanj cela a fait impression sur lui
učinkovati na daljavo agir à distance

učinkováti producir efecto; ser eficaz; hacer (ali surtir) efecto (na sobre) ; (napraviti vtis) causar (ali hacer ali producir) impresión, influir (na sobre)

dobro (slabo) učinkovati producir (ali causar ali hacer) buen (mal) efecto
pomirjevalno učinkovati (med) producir efecto calmante (ali sedante)

učíti (koga) to teach, to instruct, to give instruction (to), to give lessons (to); to train

učíti se to learn, (študirati) to study, (guliti se) to swot, to cram, to grind, (pogovorno) to bone up on; (vajenec) to serve one's apprenticeship
učíti se na pamet to learn by heart (ali by rote), to commit to memory, to memorize
zopet se učíti to relearn, (pogovorno) to brush up
marljivo se učíti to study hard, to be a diligent student
učíti se brati (branja) to learn to read
on se zelo dobro uči he is quick to learn, he is a quick learner
učíti se za izpit to get up (ali to brush up, pogovorno to bone up on) a subject for an examination
učíti se pisanja to learn how to write
moj brat se uči mizarstva my brother is learning joinery (ali is training to be a joiner)

uglašèn (-êna -o) adj.

1. muz. accordato; armonioso

2. pren. concorde; intonato; sintonizzato, in sintonia:
dobro uglašena ekipa un'equipe perfettamente intonata
biti uglašen na temo kultura essere in sintonia con la tematica culturale

ùgodan -dna -o ugoden, prijeten: -o djelo dobro delo

ugodj|e [ó] srednji spol (-a …) das Behagen, Wohlbehagen; (dobro počutje) das Wohlsein, das Wohlgefühl

uhó anatomija oreille ženski spol

notranje (srednje, zunanje) uho l'oreille interne (moyenne, externe)
uho šivanke trou moški spol (ali œil moški spol, chas moški spol) d'une aiguille
morsko uho (polž) oreille de mer
do ušes jusqu'aux oreilles
ušesa me bole j'ai mal aux oreilles
šumenje v ušesih bourdonnement moški spol (ali tintement moški spol, sifflement moški spol) d'oreilles
imeti fino (tanko) uho avoir l'oreille fine (ali délicate)
biti zaljubljen do ušes être éperdument amoureux
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrer par une oreille et sortir par l'autre
kdor ima ušesa, naj posluša! à bon entendeur salut!
mašiti si ušesa se boucher les oreilles
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči dresser (ali tendre) l'oreille, être tout yeux, tout oreilles (ali tout ouîe)
povedati, prišepetati komu kaj na uho dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un (ali dans le creux de l'oreille)
povesiti ušesa baisser l'oreille
praskati se za ušesom se gratter l'oreille
pridigati gluhim ušesom prêcher dans le désert (ali à des sourds, pour les murs), parler en pure perte
priti na ušesa parvenir (ali revenir) aux oreilles, apprendre, entendre dire
ne slišim dobro na to uho je n'entends pas bien de cette oreille
trobiti komu na uho casser la tête à quelqu'un, rebattre (ali rompre, casser) les oreilles à quelqu'un
tičati v dolgovih do ušes être criblé de dettes, familiarno être dans les dettes jusqu'au cou
zardeti do ušes rougir jusqu'aux oreilles (ali jusqu'au blanc des yeux)
odpri ušesa! (popularno) ouvre tes esgourdes!

uhó oreja f ; (sluh) oído m

oslovsko uho (v knjigi) doblez m
uho šivanke ojo m de la aguja
notranje (srednje, zunanje) uho oído m interno (medio, externo)
vnetje srednjega ušesa otitis f media
imeti fino (tanko) uho (fig) tener el oído fino
ima jih na debelo za ušesi (fig) fam es un vivales; tiene más conchas que un galápago, tiene mucha trastienda
sama ušesa so me (pazljivo poslušam) soy todo oídos
biti do ušes zaljubljen (-a) estar perdidamente enamorado (-a) de alg
iti pri enem ušesu noter, pri drugem pa ven entrar por un oído y salir por el otro
kdor ima ušesa, naj posluša! a buen entendedor, media palabra le basta
povesiti ušesa (ponižno ubogati) bajar las orejas
s povešenimi ušesi con las orejas gachas
napeti ušesa, na ušesa vleči, z ušesi striči aguzar las orejas
(po)vleči za ušesa koga tirar a alg de la oreja, dar a alg un tirón de orejas
(po)praskati se za ušesom rasgarse las orejas, (v zadregi) rascarse (perplejo) detrás de la oreja
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
povedati (prišepetati) komu kaj na uho decir (susurrar) a alg a/c al oído
pridiqati gluhim ušesom predicar en desierto, dar música a un sordo
na to uho ne slišim dobro no oigo bien de este oído
do ušes tičati v dolgovih estar entrampado hasta las cejas
zapiši si to za ušesa! ¡date por advertido! ¡quedas avisado!
do ušes zardeti ponerse colorado como un tomate
v ušesih mi zveni (šumi) me zumban los oídos
v uho naj me to piše! fam de eso me río yo; me importa un pito eso
v uho naj me on piše! no hago caso de él

uigráti se šport to train

dobro uigran well-trained

ujémati se to agree (z with), to be in agreement (with); to accord (with), to be of accord, to be in accordance (with); to correspond (z to), to tally (with)

dobro se ujémati se to get along fairly well
ujemata se (= razumeta se) kot pes in mačka they agree like cat and dog
ne se ujémati se to disagree (z with), to differ
roba se ne ujema s fakturo the goods don't tally with the invoice
računi se ne ujemajo the accounts don't balance
vaš račun se ne ujema z mojimi knjigami your account does not agree with my books
poročili se ne ujemata the two reports do not tally
to se ne ujema z našimi nazori this is not in accordance with our views

ukrojen [ê] (-a, -o) zugeschnitten
dobro ukrojen [gutsitzend] gut sitzend

unapprehensive [ʌnæprihénsiv] pridevnik
neustrašen, neplašen, ki ne pozna strahu; brezbrižen; neobčutljiv; ki ne razume; neuvideven; ne vedoč za

I am not unapprehensive that... dobro vem, da...