Franja

répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
répondre à l'appel odzvati se pozivu
répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
répondre à un salut odzdraviti
répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
(téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
bien répondu! (familier) dober odgovor!

re-pūbēscō -ere (re in pūbēscere) zopet (znova, ponovno, spet) biti (postati) goden (za ženitev, ženilo, možitev), zopet (znova, ponovno, spet) dorasti (doraščati), pren. zopet (znova, ponovno, spet) se okrepiti, zopet (znova, ponovno, spet) se utrditi, zopet (znova, ponovno, spet) se ojačati, zopet (znova, ponovno, spet) si opomoči: cum semel invasit senectus, regressum non habet nec revirescere aut repubescere potest Col.

repugn [ripjú:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
upirati se, boriti se (against proti)
biti odvraten, zoprn, gabiti se, odbijati, presedati

repugnar odbijati, zoprn biti; upirati se, nasprotovati

repugna gnusno je

répugner [repünje] verbe intransitif upirati se, nasprotovati (razumu); čutiti odpor (à do); biti zoprn, nevšečen (à quelqu'un komu); verbe transitif odbijati

il me répugne d'en parler zoprno mi je, upira se mi govoriti o tem
cela répugne à la raison to se upira razumu
cela me répugne to mi ni pogodu, ni všeč
cette nourriture lui répugne ta hrana se mu upira, se mu studi
la puanteur le répugne smrad ga odbija, mu je zoprn, se mu studi

re-pūgnō -āre -āvī -ātum (re in pūgnāre)

1. upreti (upirati) se, nasprotovati, boriti se, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se: nostri primo fortiter repugnare C., cum repugnare possent Ci.

2. metaf.
a) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, nasprotovati, biti v nasprotju s kom, s čim, biti nasproten komu, čemu, ugovarjati, ovreti (ovirati), protiviti se, ustavljati se, zoprvati: Vell., Mart., Plin. iun., Sen. tr., Q., Tert. idr., repugnante naturā repugnante honestate Ci., non repugno Ci. nič ne nasprotujem, nič ne ugovarjam, prav nič ne oporekam, contra veritatem Ci., non repugnare circa aliquid Q. poučenega se kazati v kaki zadevi; z ne: Col., si quis, ne fias nostra, repugnat O.; s quominus: non repugnare, quominus Ci.; z inf.: repugno eum amare O.; z ACI: Lucr.
b) occ. biti si navzkriž (nasprotujoč si, neskladen), biti navzkrižen (nasprotujoč si, neskladen), ne skladati se, ne ujemati se s kom, s čim: res inter se maxime repugnantes Ci., simulatio amicitiae repugnat maxime Ci., illud vehementer repugnat eundem et beatum esse et malis oppressum Ci. — Od tod adj. pt. pr. repūgnāns -āntis, adv. repūgnanter nasprotujoč, protisloven, navzkrižen: non repugnanter Amm., quo quid repugnantius dici possit, non video Lact., patienter accipere, non repugnanter Ci.; subst. repūgnantia -ium, n nasprotujoče si (protislovne) zadeve (reči, stvari): Ci., Q.

require [rikwáiə] prehodni glagol
zahtevati
britanska angleščina želeti; iskati, potrebovati; pozvati; siliti, priganjati
neprehodni glagol
britanska angleščina biti potreben; zahtevati; (redko) prositi (of s.o. for s.th. koga kaj)

if required če (je) potrebno, na željo (zahtevo)
in the required time v zahtevanem, predpisanem času
he is required at the police išče ga policija
this is not required by the rules pravila tega ne zahtevajo
it requires an expert to do this potreben je strokovnjak, da to naredi
if that is what you require of me če je to tisto, kar zahtevate (želite) od mene
have you got all you require? imate vse, kar potrebujete?
will you require tea at four o'clock? britanska angleščina želite čaj ob štirih?
to require medical care potrebovati (zahtevati) zdravniško pomoč (oskrbo, nego)
the matter requires haste zadeva je nujna
this does not require repeating tega ni treba ponavljati
do not explain more than required ne pojasnjujte več, kot je potrebno

re-quīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (re in quaerere)

1. (zopet, znova, ponovno, spet) (po)iskati: Pl., Afr. fr., Ter., Col. idr., oculis terram Cu., iuvenem oculis animoque O., Allobrogum legatos S., cervam Gell., libros Ci., Corythum V., portus Velinos V. pluti v … ; occ. preiskati (preiskovati, preiskavati), pregledati (pregledovati, pregledavati): rationes Ci., impendia rei publicae Plin. iun.

2. metaf.
a) nazaj želeti, ne najti, pogrešiti (pogrešati): maiorum prudentiam in aliqua re Ci., subsidia belli Ci. ne imeti, quae nonnumquam requirimus (na Katonu) Ci. čemur prigovarjamo, bono utare, dum adsit, cum absit, ne requiras Ci., oculi consuetudinem fori et pristinum morem iudiciorum requirunt Ci., multos inde requiro O.
b) želeti, zahtevati, potrebovati, treba biti komu česa, potrebno se zdeti komu kaj: illā corona contentus neque amplius requisivit neque … N., non intellego, quid requirat ut sit beatior Ci., ea tempora eloquentiam et virtutem requirebant Ci., in hoc bello virtutes multae requiruntur Ci., ora maritima Pompeium requisivit Ci. je potrebovala.
c) povprašati (povpraševati) po čem, spraševati, poizvedeti (poizvedovati): pande requirenti nomen terrae O.; z obj.: causas requirit V., domum alicuius requirere Ci., vera Lucr., cum modo aliquid de antiquitate ab eo requireret N.; z odvisnim vprašanjem: illud quoque requirit, quā ratione fecerit Ci., nec quotus annus eat, require O., cum requisivisset (ko je bil poizvedel), ubinam esset N.; vprašanec z ex, de ali ab: ea (sc. vis) quae sit ab augure collegā requiro Ci., de te tantum requiram Ci., saepe ex me requiris T.

Opomba: Tudi prvotna obl. requaero: Pl.

resaltar nazaj skočiti, odskočiti; odstopiti (lak, barva); figurativno v oči biti; biti jasno

resemble [rizémbl] prehodni glagol
biti podoben, sličen
arhaično primerjati (to z)
neprehodni glagol
biti si podoben

something resembling a human face nekaj, kar je podobno človeškemu obrazu

resent¹ [rizént] prehodni glagol & neprehodni glagol
zameriti (komu kaj), vzeti (nekaj) za zlo; biti užaljen, ogorčen

I resent it zamerim to; to me moti
he resented your remark zameril vam je (bil je užaljen nad) vašo opazko
he resented being ridiculed zameril je, da so se norčevali iz njega

reset² [risét] prehodni glagol
prikrivati, skrivati, sprejemati (ukradene stvari)
neprehodni glagol
biti skrivač (ukradenih stvari)

residuare v. intr. (pres. residuo) preostajati; biti preostanek

resile [rizáil] neprehodni glagol
odskočiti, skočiti nazaj; odbiti se, vrniti se (v prvotni položaj); biti prožen, elastičen; umakniti (umikati) se (nazaj), izogniti se

to resile from a contract odpovedati pogodbo

resistieren biti odporen proti, biti rezistenten

respingar [g/gu] oddaljen biti, ne se prilegati; figurativno kujati se, upirati se čemu

respire [rispáiə] neprehodni glagol
dihati; oddahniti si, odpočiti se, priti spet k sapi, pihati; biti olajšan; izhlapevati
prehodni glagol
vdihavati, dihati, izdihavati; (redko) izpuhtevati, oddajati

respond [rispɔ́nd]

1. samostalnik
cerkev responzorij, odpevanje (med duhovnikom in verniki)
arhitektura polsteber, ki rabi za oporo loku, oboku ali svodu

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
odgovoriti, dati odgovor (to na)
ameriško, pravno dati zadoščenje; odgovarjati, jamčiti za; biti dovzeten (to za)
reagirati na kaj; sprejeti

he responded to the insult with a blow na žalitev je odgovoril (reagiral) z udarcem

responder odgovoriti; ustrezati, ustreči, ugoditi (želji); ugovarjati; komu se hvaležnega izkazati; svojeglaven biti; uslišati (prošnjo); rodoviten biti

responder a nanašati se na
responder a las esperanzas izpolniti pričakovanja
responder al objeto nameravati
responder a tiros odgovoriti s streljanjem
responder con porok biti, jamčiti za
responder de odgovarjati za, odgovoren biti za; jamčiti za
responder de las consecuencias nositi posledice
responder por el nombre de... slišati na ime (npr. pes)
responder por jamčiti za
responder que sí potrditi

ressembler [rəsɑ̃ble] verbe intransitif biti podoben, biti sličen (à quelqu'un, à quelque chose komu, čemu)

se ressembler biti si podoben, sličiti si
cette fille ressemble à sa mère to dekle je podobno svoji materi
(familier) à quoi ressemble-t-il? kakšen je (po zunanjosti)?
cela ne vous ressemble pas to ni vam podobno
cela ne ressemble à rien to ni ničemur podobno, to ni za nikamer
cela ressemble à tout to ni nič posebnega
cela ne se ressemble pas to je nekaj čisto drugega
ils se ressemblent comme deux gouttes d'eau podobna sta si kot jajce jajcu
qui se ressemble s'assemble (proverbe) volk se z volkom druži
les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) situacija se spreminja od dneva do dneva