Franja

nevrovegetatíven (-vna -o) adj. anat. neurovegetativo:
med. nagnjen k nevrovegetativnim motnjam neurolabile

nex, necis, f (indoev. kor. *nek-; prim. gr. νέκυς in νεκρός mrlič, mrtvec, νεκάς kup mrličev, νέκταρ božanska = „smrt premagujoča“ pijača, ἀνάγκη stiska, nuja, lat. necāre, nocēre, noxa, inter-neciō ali inter-niciō, per-niciēs)

I. nasilna smrt, usmrčenje, usmrtitev, umor: iniusta Ci., alicui necem inferre ali offerri Ci. smrt zadati komu, usmrtiti koga, necem sibi consciscere Ci. smrt si zadati, usmrtiti se, narediti samomor, ad supplicium et ad necem duci Ci. k smrtni kazni, ad necem duci Auct. b. Afr., alicui diem necis destinare Ci., aliquem neci dare Acc. fr., V., O. ali dedere, mittere, demittere V. dati koga usmrtiti, necem parare L., necem patrare O., vitae necisque potestatem habere in aliquem C. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, življenje in smrt koga imeti v oblasti, dominus vitae necisque suae L., se dominum vitae necisque inimici factum esse L. da je dobil v (svojo) oblast sovražnikovo življenje in smrt, vitae necisque omnium civium dominus Cu., aliquem vitae necisque dominum facere T. komu dati v oblast življenje in smrt, komu dati oblast nad življenjem in smrtjo, fugere venatorum (subjektni gen.) instantem necem Ph., gravi nece urgere, neci devotus Sen. tr., necem comminari, voluntaria nex Suet., eripere necem Stat.; v pl. (ki ga nav. slovenimo s sg.): multorum civium neces, cotidianae neces interitusque multorum Ci., fratrum, coniugum, parentum neces T., miscere neces Val. Fl. —

II. meton.

1. umor = kri umorjencev: manibus … imbutae Phrygia quae nece semper erant O.

2. poguba, pogibel, uničenje: in necem alicuius Icti.

3. naravna smrt: fata nobis sensum nostrae necis auferunt Sen. ph., n. consulis Suet., Mithridatis Iust.

neznán (-a -o)

A) adj. ignoto, sconosciuto, inesplorato; scuro; ignorato:
neznan podeželjski zdravnik uno scuro mediconzolo di provincia
srečevati neznane ljudi incontrare gente sconosciuta
grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto
neznani leteči predmet UFO

B) neznáno (-ega) n ignoto:
bati se neznanega temere l'ignoto
šol. načelo od znanega k neznanemu il principio di andare dal noto all'ignoto

nichts nič (er weiß nichts/hat nichts ničesar/nič ne ve/nima); gar nichts sploh nič, čisto nič; nichts anderes nič drugega; und weiter nichts in nič drugega/in nič več kot to; nichts als X nič razen Xa, nič drugega kot samo X; wie samo; [soviel] so viel/so gut wie nichts skoraj nič; nichts für ungut brez zamere; nichts weniger als (gut) še malo ne (dober), vse drugo prej kot (dober); nichts mehr und nichts weniger als natanko, nič več in nič manj kot; sich in nichts auflösen razbliniti se; das macht nichts nič ne de; dagegen ist nichts zu sagen tu ni kaj reči; um nichts zastonj, za prazen nič; um nichts und wieder nichts za prazen nič; mir nichts, dir nichts meni nič, tebi nič; zu nichts (führen) nikamor (peljati); zu nichts bringen/kommen biti neuspešen, ne peljati nikamor; mach dir nichts daraus ne ženi si tega k srcu; nichts da! nak!, jok! Wo nichts ist, hat der Kaiser sein Recht verloren. Kjer ni, še vojska ne vzame.

nìč

A) m inv.

1. niente, nulla:
ustvariti iz nič creare dal nulla

2. pren. (v povedni rabi izraža zelo majhno količino) niente;
dekle ne bo brez nič la ragazza avrà una bella dote
o tem se povsod šušlja, čisto brez nič ne bo se ne parla dappertutto, qualcosa sarà pur vero
pren. bahajo se, pa so prišli iz nič le arie che si danno e sono venuti dal nulla
pren. na nič priti fallire, andare in rovina
igrati na vse ali nič rischiare il tutto per tutto
pog. v nič dajati, devati (omalovaževati) disprezzare, non tenere in nessun conto
iti v nič andare in rovina
prodajati skoraj za nič svendere
prepirati se za prazen nič litigare per un nonnulla
ne prodati česa za nič na svetu non vendere per tutto l'oro del mondo

B) nìč inv. numer.

1. zero:
pog. šalj. ena nič zate uno a zero a tuo favore
lingv. pripona nič suffisso zero
voj. elevacijski kot nič alzo zero

2. (izhodiščna vrednost na merilni lestvici) zero:
temperatura nič, vidljivost nič temperatura zero (gradi), visibilità zero

C) nìč (ničésar) pron. niente, nulla:
nič ga ne spravi v zadrego niente lo mette in imbarazzo
na zahodu nič novega a Occidente niente di nuovo
zanj to ni nič per lui questo non è niente, è una bazzecola
junak se ničesar ne boji il coraggioso non ha paura di niente
ničemur več se ne čudim non mi stupisco più di niente
ali bo kaj ali ne bo nič! (izraža nestrpnost glede naročila, dela ipd. ) ci portate o no (l'ordinazione), lo fate, lo finite o non se ne fa niente!
pog. nič mu ni, samo dela se bolnega non ha niente, fa soltanto finta di star male
več potnikov je bilo ranjenih, vozniku pa ni bilo nič sono rimasti feriti vari passeggeri, mentre il conducente è rimasto illeso
z izletom ne bo nič della gita non si fa niente
to ni ničemur podobno (izraža nejevoljo) questo è poi troppo!
nič lažjega kot to niente di più facile
denarja imeti nič koliko avere soldi a palate
nič zato, če je revna non fa niente se è povera
tako govorjenje je dvakrat nič un discorso proprio insulso
pren. iz njega ne bo nikoli nič è un incapace, non combinerà mai niente
govoriti resnico, nič drugega kot resnico dire la verità, nient'altro che la verità
dvigne stokilogramsko vrečo, kot da ni nič solleva un sacco da un quintale come niente (fosse)
meni nič, tebi nič so mu odpovedali l'hanno licenziato in tronco
PREGOVORI:
kjer ni nič, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

Č) nìč adv. (v nikalnih stavkih)

1. (izraža popolno zanikanje) niente, per niente, nessuno, non più (non meno):
njegova krivda ni nič manjša non è meno colpevole
nič se ne boji non ha paura di niente
nima nič upanja non ha nessuna speranza
nič ne razumeti non capire un'acca
ne delati nič, ne veljati nič non fare un cavolo, non valere un cavolo
igre nič kart (pri pokru) servito

2. (z zanikanim velelnikom krepi prepoved) non, niente:
nič ne skrbi non ti preoccupare, niente paura
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
prav nič niente di niente
ubogi otrok, saj ga ni nič povero bambino, è tanto gracile
zakaj te ni nič k nam perché non vieni a trovarci?
zanj mi pa res nič ni di lui non me ne importa proprio niente
nič ne de, če je neroden non fa niente se è goffo
pusti človeka, če ti nič noče e lascia in pace chi non ti fa niente
ne imeti nič od življenja non aver niente dalla vita
ne imeti nič proti čemu non avere niente contro qcs.
ne imeti nič s kom non aver da fare con qcn.
nič ampak, odloči se nessun però, deciditi una buona volta
povedal sem mu v obraz, kar mu gre, nič več in nič manj gli ho detto in faccia quel che si merita, né più né meno
PREGOVORI:
boljše malo kot nič meglio poco che nulla

nīsus¹ (starejše nīxus) -ūs, m (nītī)

1. opiranje, oprtje, upiranje, uprtje, napor, zagon: hastas certo ictu, ut forte libero nisu, mittit Cu., quas (sc. sagittas) emittunt maiore nisu quam effectu Cu., ne tela quidem conati nisu vibrare poterunt Cu., rotae maiore nisu in salebras inciderunt Sen. ph. z večjim pritiskom; occ.
a) vzpenjanje, plezanje: nisus per saxa S., dubia nisui S.; pren.: hic (sc. Cicero) in sublime cucurrit et ad summum non pervenit nisu, sed impetu Q. in vrha ni dosegel (na vrh ni dospel) plezaje, ampak v enem zaletu.
b) nastop(anje), ustop(anje): pedetemptim et sedulo nisu Pac. ap. Ci., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem V. na istem stolu.
c) vzlet, (po)let: claudicat extemplo pinnarum nisus innanis Luct., hic dense primum rapido pulcherrima nisu sistit V., vernique … insolitos docuere nisus venti paventem (sc. Iovis alitem) H.
d) gibanje, kroženje, okret, obrat zvezd: in aethere autem astra volvuntur, quae se … nisu suo globata (po drugih: conglobata) continent Ci.
e) porodne bolečine (težave), popadki, porod, rojevanje, porajanje: fetus nixibus edunt V., hunc stirps Oceani maturis nixibus Aethra edidit O., in medio nisu viscera rumpta forent O., quam laboriosi nixus fuissent Gell., parientium nixus Fest.
f) napor tistega, ki hoče bljuvati, napenjanje k bljuvanju, želja po bljuvanju: tamquam nisus evomentis adiuvaret T.

2. metaf. napor, prizadevanje, trud, zagon: nec suo nisu studiis insistunt Q., quo nisu, quibus clamoribus expostulatum est, ne … Plin. iun. s kakšnim pritiskom, s kakšnim vpitjem se je od tebe zahtevalo.

nôga foot, pl feet; (krak) leg; (klavnih živali) hoof, pl -s, hooves, (za jed) trotter; (čaše) stem, foot; (mize, stola) leg

prednja nôga foreleg
zadnja nôga hind leg
od glave do nôg from head to foot, from top to toe
prekrižanih nôg cross-legged
zaspale nôge (mravljinci v nogah) pins and needles
lahkih nôg light-footed, light-foot
umivanje nôg footwashing
ki ima nôge na O bandy-legged, bandy, bowlegged
nôge na X knock-knees
ki ima nôga na X knock-kneed
že biti na nôgah to be on one's feet
ves dan sem že na nôgah I have been on the go (ali run off my feet) all day
biti z eno nôgo v grobu to have one foot (ali one's feet) in the grave, to be on one's last legs
biti šibak v nôgah to be unsteady (ali groggy) on one's feet (ali pogovorno on one's pins)
on je slab v nôgah (slab hodec, pešec) he is a poor walker
pomagati komu na nôge to help someone up on his feet
sam si pomagati na nôge (figurativno) to lift oneself up by one's own bootstraps
obdržati se na nôgah to keep one's legs
metati komu polena pod nôge to put a spoke in someone's wheel, to thwart someone
nôge me bolijo my legs hurt, I have a pain in my legs
on ima umetno nôgo he has an artificial leg
podstaviti komu nôgo to trip someone (up)
postaviti koga na nôge to set someone on his feet
spraviti, postaviti koga zopet na nôge to put someone back on his feet
postaviti se na lastne nôge (figurativno) to stand on one's own two feet
postaviti se spet na nôge to recover one's footing
prestopati se z nôge na nôgo to shift one's weight from one foot to the other
pretegniti si nôge, iztegniti nôge to stretch one's legs
skočiti na nôge to spring (ali to start, to leap) to one's feet
skakati po eni nôgi to hop
stati na šibkih nôgah (figurativno) to stand on a weak foundation
stopiti komu na nôgo to tread upon someone's foot
teptati z nôgami to trample (ali to tread) underfoot
udariti z nôgo ob tla to tap (ali to stamp) one's foot
vidim sledove njegovih nôg v snegu I can see his footprints in the snow
vstati z levo nôgo (figurativno) to get out of bed on the wrong side
nôge so me začele boleti I became footsore
nôga mi je zaspala my leg (ali foot) has gone to sleep
izviniti si nôgo to sprain one's ankle
braniti se z rokami in nôgami proti čemu to fight against something tooth and nail
pasti komu k nôgam to fall at someone's feet
živeti na veliki nôgi (razkošno) to live in grand style
stati na lastnih nôgah to stand on one's own feet, to be on one's own, to be independent

nôga (stopalo) pied moški spol ; (krak) jambe ženski spol ; (pri pticah) patte ženski spol

lesena noga jambe de bois
umetna noga jambe artificielle (ali articulée)
plavalna noga pied palmé
ploska noga pied plat
sprednja (zadnja) noga pied, jambe, patte de devant ali antérieur(e) (de derrière)
dolge (kratke) noga jambes longues, grandes jambes (jambes courtes)
lahkih nog au pied léger (ali agile, alerte)
od nog do glave de la tête aux pieds, de pied en cap
pri nogah, k nogam aux pieds de (quelqu'un)
biti negotov v nogah flageoler, figurativno, familiarno branler dans le manche, craquer
biti dober v nogah être bon marcheur
izgubiti tla pod nogami perdre pied
podstaviti komu nogo faire un croche-pied (ali un croc-en-jambe) à quelqu'un
stati z eno nogo v grobu avoir un pied dans la tombe
teči, kolikor nas nesejo noge courir à toutes jambes

nôga (-e) f

1. gamba, piede; (za živali tudi) zampa:
noga ga boli gli duole la gamba
noge so se mu od strahu šibile, tresle dalla paura le gambe gli facevano giacomo giacomo
iztegniti, skrčiti noge allungare, piegare le gambe
krive, lepe noge gambe a x, belle gambe
prekrižane, razkoračene, spodvite noge gambe accavallate, divaricate, incrociate
konjske, kozje, ptičje noge gambe, zampe di cavallo, di capra, di uccello
prednje, zadnje noge zampe anteriori, posteriori
pren. tajiti in skrivati kot kača noge negare decisamente, nascondere gelosamente
(del okončine od gležnjev do konca prstov) piede:
bose, otekle noge piedi scalzi, gonfi
stopiti komu na nogo pestare il piede a uno
prestopiti se z noge na nogo battere i piedi
voj. k nogi! piedarm
na noge! in piedi!

2. (spodnji del priprave) gamba:
mizne, posteljne noge le gambe della tavola, del letto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bežati, teči, kar noge dajo scappare, correre a gambe levate
noge klecajo le gambe fanno giacomo, giacomo
pren. tu dobi, ima vsaka stvar noge qui tutto prende il volo, sparisce
pren. nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
pren. komaj vleči noge za seboj trascinarsi a fatica
komaj se držati na nogah reggersi a fatica in piedi
spraviti se komu izpod nog togliersi dai piedi
ogledati si (koga, kaj) od nog do glave osservare, guardare dal capo ai piedi
stisniti rep med noge mettere la coda fra le gambe
postaviti, spraviti na noge rimettere in sesto
spraviti na noge (vznemiriti) mettere in subbuglio
skočiti na noge saltare su, saltare in piedi
metati komu polena pod noge mettere a qcn. i bastoni fra le ruote
metati se komu pod noge sottomettersi a qcn.
pijača mu je šla, zlezla v noge era tanto ubriaco da non reggersi in piedi
biti cel dan na nogah essere tutto il giorno in piedi
ob dogodku so bili vsi meščani na nogah l'accaduto turbò, entusiasmò tutta la cittadinanza
pog. biti dober v nogah essere un bravo camminatore
imeti precej kilometrov v nogah aver superato parecchi chilometri
gori mu pod nogami corre un grave pericolo
tla se mu majejo pod nogami la sua posizione è pericolante
pren. biti z eno nogo v grobu stare con un piede nella tomba, reggere l'anima coi denti
biti s kom na bojni nogi essere sul sentiero di guerra
postaviti se na lastne noge rendersi indipendenti
vstati z levo nogo aver la luna di traverso
stati na majavih, slabih, šibkih, trhlih nogah avere i piedi d'argilla, stare su basi fragili
živeti na veliki nogi fare il gran signore, spendere, scialacquare a destra e a manca
biti nov od nog do glave essere vestito di nuovo da capo a piedi
udreti se komu pod nogami sentirsi mancare la terra sotto i piedi
od mladih nog dalla più tenera età
hitrih nog a gran passi
šport. ščitnik za noge parastinchi
aer. amortizacijska noga amortizzatore
zool. noge hodilke arti toracici
šport. odrivna noga piede di slancio
zool. oprijemalna noga piede prensile
zool. plavalna noga piede palmato
zool. plezalna noga piede rampicante, scansorio
med. ploska noga piede piatto
teh. svinjska noga piede di porco
bot. vranja noga sardonia (Coronopus)

nôga pie m , (krak) pierna f

lesena noga pierna (ali pie) de palo
plavalna noga dedos m pl palmeados
ploska noga pie plano
umetna noga pierna artificial
kratkih (dolgih) nog piernicorto (piernilargo)
kepasta noga pie zambo
krive noge, O noge piernas en O
sprednje (zadnje) noge piernas delanteras (traseras)
brcniti, suniti z nogo dar un puntapié (ali una patada) (koga a alg)
biti stalno na nogah fam estar trotando continuamente
držati se na nogah estar (ali mantenerse) en pie
on je dober v nogah es un buen andador
imam vezane roké in nogé (fig) estoy atado de pies y manos
izgubiti tla pod nogami perder pie (tudi fig)
pomagati komu na noge ayudar a alg a levantarse (ali a ponerse en pie), fig socorrer, ayudar, auxiliar a alg
pasti na noge caer de pie
postaviti se na lastne noge hacerse independiente
pohoditi z nogami pisotear (tudi fig)
stati na šibkih nogah asentar sobre base endeble
stati na lastnih nogah (fig) ser independiente, volar con sus propias alas, vivir por cuenta propia
z eno nogo biti (stati) v grobu (fig) estar con un pie en la sepultura
stopiti komu na nogo dar un pistón a alg
pasti komu k nogam echarse a los pies de alg
podstaviti komu nogo zancadillear (ali echar la zancadilla) a alg
teči, kolikor nas nesó nogé correr con gran premura
vzeti pot pod noge ponerse en camino

noi pron. m, f

1. (v funkciji subjekta, zlasti poudarjeno) mi, me:
noi siamo democratici mi smo demokrati
siamo noi che dobbiamo ringraziare mi se moramo zahvaliti

2. (v funkciji poudarjenega direktnega in indirektnega objekta) nas, nam:
a noi! živeli!
torniamo a noi vrnimo se k stvari

3. (skupaj z raznimi predlogi)
da noi pri nas (doma, v našem kraju)
parlano di noi govorijo o nas
vieni con noi pojdi z nami
ci siamo messi d'accordo fra noi dogovorili smo se med sabo
non sta in noi decidere nismo mi tisti, ki naj odločijo

4. pog. toskansko mi (z glagolom v ednini):
noi si va al mare in giugno mi gremo na morje v juniju

5. (v funkciji subjekta z brezosebno vrednostjo) mi:
quando noi vediamo quanta gente non ha da mangiare ko vidimo, koliko ljudi nima kaj jesti

6. mi (v funkciji plurala maiestatis ali modestiae):
noi Carlo, re, decretiamo... mi, kralj Karel, ukazujemo...
gli autori da noi citati avtorji, ki jih navajamo

nōlō, nōlle, nōluī (ixpt. *nĕ volō; v obl. nōn vīs, nōn vult, nōn vultis je v klas. lat. starejšo nikalnico ne izpodrinila mlajša nōn, gl. tudi opombo)

1. ne hoteti, ne želeti; z obj. v acc.: quae etiam si nolunt Ci., nolo plura Ci., nolo amplius quam centum iugera N.; z dvojnim acc.: quia patres ordinem publicanorum in tali tempore offensum nolebant L., quorum se similem nolens Tert.; z inf. ob istem subj.: nolo ego hanc adeo efflictim amare Naev. fr., abire nolumus Pl., locum relinquere noluit Ci., nobilem adulescentulum non tam allicere volui, quam alienare nolui Ci. ep., non parēre noluit N. ni hotel biti nepokoren, aliquem videre nolle Gell., nolentes prodire Fl., nolendo credere infidelitatis crimine non carebant Aug.; z ACI ob spremenjenem subj.: nolo esse falsā famā gnatum suspectum tuom Ter., illi habitare in eo loco Syracusanum, quā naves accedere possent, noluerunt Ci., pluribus praesentibus eas res iactari nolebat C., id vos ignorare nolui N.; včasih asindet. s pomenom nikalnice pred zahtevnimi stavki: nolo ames Pl., quin nolo mentiare Ter., nolo me in via cum hac veste videat Ter., nolo accusator in iudicium potentiam adferat Ci., nollem dixissem Ci. želel bi, da bi tega ne bil rekel, nollem idem alio loco dixisset Ci., Carthaginem et Numantiam funditus sustulerunt; nollem Corinthum (sc. sustulissent) Ci. da bi le ne bili Korinta, nolo in aliud horae diffluant Aug. Nōlī, nōlīte, nōlītō, nōlītōte z inf. se pogosto uporabljajo za krepkejši opis zanikanega imperativa: Luc. ap. Non., Petr., Suet., Vop., noli putare Ter., Ci. nikar ne misli, nolite existimare Ci. nikar ne mislite, nolitote dubitare Ci., nolite, oro vos, … id mihi dare, quod … N., contendere noli, nolito … ducere H.; pleonast.: noli … me velle ducere N., nolite velle experiri L. Nolle z nikalnico ali drugo zanikano besedo, ne da bi se nikalnici ničili: nolle successum, non patribus, non consulibus L., nolui deesse ne tacitae quidem flagitationi tuae Ci., noluerit nemo accipere Varr. ap. Non. Sicer pa non ali neque nolle = ne biti zoper kaj, ne nasprotovati čemu, ne zavrniti (zavračati) česa, biti voljan (pri volji), pripravljen biti, privoliti (privoljevati) v kaj, k čemu, prista(ja)ti na kaj: cum se non nolle dixisset Ci. ko je dal svojo privolitev, quae scire te non nolle arbitramur Ci. ep. kar ti po našem mnenju ne bo neljubo vedeti, neque enim ipsi nolunt Ci. hočejo, so pripravljeni, pristajajo (na to); tako tudi nisi nolle = le hoteti: eo deliciarum pervenimus, ut nisi gemmas calcare nolimus Sen. ph. Posebna rekla: velit nolit ipd., gl. volō, velle; quod nolis Ter. = česar bog ne daj, quod nolim Ci. ep. česar ne bi rad videl = česar bog ne daj; nollem ne bi hotel, ne bi želel: Tertullae nollem abortum Ci. ep., nollem factum ali (elipt.) samo nollem (sc. factum) Ter. žal mi je, če … ; sed nolo pluribus (sc. verbis rem exsequi) L. Poklas. pt. pr. v abs. abl.: me nolente Q. brez mojega privoljenja, zoper mojo voljo, proti moji volji, nolente senatu Lucan., nolentibus nobis Sen. ph., nolentibus Atheniensibus Val. Max. — Redek in le pri poznejših piscih je abl. gerundii nolendo: Tert., Aug.

2. occ. nolle alicui ne hoteti, ne želeti komu dobro, nenaklonjen biti komu, zlo hoteti komu: cui qui nolunt, idem tibi non sunt amici Ci. ep.

Opomba: Neskrčene predklas. obl.: nevīs (= nōn vīs) Pl., nevolt (= nōn volt [vult]), Tit. fr., Pl., nevellēs (= nollēs) Pl. — Pomni: nōltis (= nōn voltis [vultis]) Luc. fr.

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

nōs, objektni gen. nostrī, partitivni gen. nostrŭm, le pri razdelitvi človeškega bitja nostrī (oba gen. spadata k pron. noster), pron. personale za 1. osebo pl. (prim. skr. du. nāu, lat. noster, gr. νῶι, νῶιν, νώ, sl. mi, gen. nas)

1. mi: Naev., Enn., Pac., Acc., Pl. idr., meminit nostri, memoria nostri Ci., ut ipsi noti sunt, sic nostrum unumquemque norunt Ci., Roma communis patria omnium nostrum Ci., nostri melior pars animus est Sen. ph. naš boljši del.

2. mi, kot pl. maiestatis = jaz: sex libros de re publica tunc scripsimus, cum gubernacula rei publicae tenebamus Ci., quae tam multa nobis consulibus facta sunt Ci., nos patriam fugimus, tu, Tityre, … resonare doces Amaryllida silvas V.; pri sg.: absente nobis Ter., restituis cupido atque insperanti ipsa refers te nobis Cat., nobis merenti Tib.

Opomba: Star. partitivni gen. nostrōrum (nam. nostrum): nostrorum nemo Pl.

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

nov (-a, -o)

1. neu
čisto nov/nov novcat nagelneu, brandneu, funkelnagelneu

2. znamka: postfrisch; kaseta, trak: unbespielt
tovarniško nov fabrikneu
kot nov im Neuzustand, neuwertig
(novega tipa) neuartig

3.
prehod v novo … die …-wende
(dobo Zeitenwende, leto Jahreswende, stoletje Jahrhundertwende, tisočletje Jahrtausendwende)

4. novega:
registracija novega vozila die Neuzulassung
vrednost novega predmeta (polna vrednost) der Neuwert
izdelava novega die Neuansetzung, Neuanlegung

5.
na novo um-
(napisati umschreiben, naviti umwickeln, programirati umprogrammieren, urediti umordnen, vezati umbinden); auf- (oblaziniti aufpolstern, poseliti aufsiedeln)
na novo obogatel neureich
na novo oživiti erneuern, beleben
na novo sprejeti/sprejeta der Zugang, Neuzugang
na novo začeti neubeginnen, einen Neubeginn wagen
na novo sklenjena pogodba der Neuvertrag
na novo prirediti neu bearbeiten

6.
figurativno nov začetek die Stunde Null; der Neubeginn
k novim ciljem zu neuen Ufern
piha nov veter das Blatt hat sich gewendet
figurativno nova metla močno pometa neue Besen kehren gut
figurativno devati novo vino v stare mehove neuen Wein in alte Schläuche füllen
figurativno (gledati kaj) kot tele nova vrata (vor etwas) stehen wie der Ochs vorm Berg/wie die Kuh vor einem neuen Tor
| ➞ → novi, novo, novo-

novellus 3 (dvojni demin. k novus)

1. nov, mlad, na novo sajen, zelen (o rastl.), še nedorasel, še podrasel (naspr. vetus, vetulus): boves, iuvenci Varr., agna O., gallina Col., sues Plin., vineae Varr., arbor Ci., arbustum, vitis V., prata O., Plin. olivetum Icti. Od tod subst.
a) novellae -ārum, f mladovje = mlada drevesa, mlado drevje: Plin., Vulg.
b) novellī -ōrum, m (o živalih) mladiči, mladina, prvenci: Plin.

2. nov = ki, kar še ne obstaja dolgo: oppida L. novo osvojena, frena O., turba Tib. bodoča množica otrok (vnukov), potomstvo, miles Veg. vojaški novinec, religio Arn. ki je pravkar nastala (vzniknila), res Arn., imperium Vop.; tudi: mentes Lucr., animae Prud.

noxit, gl. opombo k noceō.

noyé, e [nwaje] adjectif utopljen, potopljen, preplavljen; masculin utopljenec

être noyé de dettes tičati do ušes v dolgovih
noyé de larmes ves v solzah
noyé de sang ves oblit s krvjo
ranimer un noyé par la respiration artificielle z umetnim dihanjem utopljenca spet k zavesti spraviti

nuez (množina: nueces) ženski spol oreh, laški oreh; glasovalna kroglica

nuez (de Adám) Adamovo jabolko, grgavec
nuez de agallas šiška
nuez de coco kokosov oreh
nuez de especia, nuez moscada muškatni oreh
cara de nuez naguban obraz
apretar a uno la nuez koga (za)daviti
cascar nueces orehe treti
cascarle a uno las nueces po glavi koga tolči; koga s tehtnimi argumenti prisiliti k molku
mucho ruido, pocas nueces mnogo hrupa za nič