Franja

odpráviti (-im) | odprávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. eliminare, sopprimere, abolire, abrogare; correggere; levare:
odpraviti suženjstvo sopprimere la schiavitù
odpraviti predpise abrogare le norme
odpraviti zlorabe correggere gli abusi
odpraviti prepoved levare un divieto
odpraviti onesnaženost disinquinare
pren. odpravljati razlike accorciare le distanze

2. licenziare, congedare

3. inviare, spedire

4. procurare l'aborto

5. šport., publ. battere:
gostje so odpravili domače s 3:0 gli ospiti hanno battuto la squadra di casa per 3:0
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odpraviti stranko congedare il cliente
odpravila me je samo s čajem mi servì solo un tè
odpraviti škodljive snovi eliminare le sostanze nocive
pošta odpraviti pošiljko spedire il plico
žel. odpraviti vlak dare il segnale di partenza al treno

B) odpráviti se (-im se) | odprávljati se (-am se) perf., imperf. refl. andare, andarsene, recarsi:
odpraviti se (nameniti se)
kam andare alla volta di un luogo

okóli round, around; (približno) about, near, some

okóli vogala (čisto blizu) round the corner
okóli 100 (nekaj več) a hundred odd
okóli 10 let je tega ten years or so ago
okóli petih about five o'clock
okóli hiše round the house
vse okóli all round
tu nekje okóli around here
pričakuj me okóli treh! expect me at 3 o'clock, or thereabouts!
število znaša (je) okóli 3.000 the figure is in the region of 3,000
hoditi okóli to walk about
pogovor se je sukal okóli politike the conversation centred on politics
pogledal sem okóli sebe I looked round about me

Oktober, der, oktober, am 3. Oktober tretjega oktobra

oséba person; personage; figure; subject, individual; personality; pravo person, being, body

fizična oséba natural person
javna oséba an official
(ne)zaželena oséba persona (non) grata
glavna oséba v družbi (pogovorno) kingpin
dramske osébe (= zasedba vlog) gledališče dramatis personae pl, cast list
pravna oséba legal person, corporate body, body corporate, corporation
jaz za svojo osébo I for my part, I myself, as far as I am concerned
po posredovanju neke tretje osébe through a third person (ali party)
govoriti v 3. osébi (npr. služabnik z gospodarjem) to address in the third person
več oséb mi je reklo... several people (have) told me...
to zavisi od osébe that depends on who it is
to bo stalo pet funtov na osébo, po osébi that will cost five pounds a head
družbeno pravna oséba social legal entity
civilno pravna oséba civil legal entity

pancarpius 3 (gr. παγκάρπιος, πάγκαρπος) = pancarpus 3 iz vsakovrstnega sadja, potem sploh iz vsakovrstnih stvari (sestavin) narejen (sestoječ): Eccl., Iesum cognominant soterem et Christum … quam propius fit de Athicis historiis pancarpiam vocari Tert., nomine pancarpi, qui in ludicris muneribus esi solet, propter omnium generum, quae inerant, bestias, exagitatis Arcam Noe Aug., pancarpiae dicuntur coronae ex vario genere florum factae P. F.

pars, partis, acc. -em (in -im), f (iz indoev. kor. *per- = prinesti (prinašati), dodeliti (dodeljevati), gr. ἔπορον prinesel, dal je, πέπρωται dano, določeno je, skr. pūrtám plačilo, lat. portio; gl. tudi pariō)

I.

1. del, oddelek, kos, obrok (naspr. totum, integritas, universitās): Ter. idr., Gallia est omnis divisa in partes tres C., copias in IV partes distribuerat S., p. urbis Ci., p. hominum H. nekateri, maxima p. hominum Ci., dimidia p., tudi samo pars Ci. polovica, maior, minor populi p. Ci. večina, manjšina, tertia p. C. tretjina; z glavnimi števniki: tres partes C. = 3/4, novem partes N. = 9/10 itd. (imenovalec je za ena večji od števca); in interiore parte aedium N. med obzidjem, omnibus partibus N. povsod; vzročno: eā ex parte Ci. zaradi tega, zato; partes facere Ci. deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), partem facere Icti. del(ež) dobiti, deležen biti, aliquid partem sui facere Sen. ph. storiti, da preide kaj v meso in kri, dodobra si vtisniti v spomin, in parte laboris esse L. udeleževati se dela, sodelovati pri delu, partem habere in aliquā re Ci. delež imeti pri čem, deležen biti česa, dare partes (sc. amicis) C. narediti (prijatelje) deležne ali naročati kaka opravila (v korist prijateljev), locare agrum partibus Plin. iun. zemljišče dati v zakup tako, da ga imata zakupodajalec in zakupnik vsak pol, aliquid populi ad partes dare Ci. kaj prepustiti (prepuščati) narodnim komicijem, narod narediti (delati) deležen česa, aequā parte Pl. z enakim dobičkom ali z enako izgubo; occ.
a) delež, del, prejetje, dosega (kake dediščine idr.): ne expers partis esset de bonis nostris Ter., pars hic mihi maxima iuris O., partes muneris L.
b) delnica, akcija: magnas partes habuit publicorum Ci., partes illo tempore carissimae Ci., dare partes Ci.
c) obrok (kake jedi), porcija: Petr., Suet.; ostanki: cenas et partes requiris Ap. ostanke pojedine.

2. rodilo, spolovilo, spolni organ: obscaena O., naturae partes Ph.; tudi modo: Col.

3. v sg. in pl. = stranka: Ter., Iust., Q., T., Eutr. idr., ut alius in aliam partem mente atque animo traheretur C., florens (sc. Bruti et Casii) pars N., Cinnanis partibus favere N., in duas partes discedunt Numidae S., nullius partis esse Ci. ep. ne biti na nobeni strani, biti nepristranski (nevtralen), erat illarum partium Ci.; na sodišču: pars adversa Q. nasprotna stranka, a parte heredum intraverant duo Plin. iun.

4. v pl. vloga igralca: Ter., primas partes agere Ci. glavno vlogo igrati, qui est secundarum aut tertiarum partium Ci. (opis za gr. t.t. δευτεραγωνιστής in τριταγωνιστής) ki igra drugo ali tretjo vlogo; metaf.: belli fabula composita, Hernici ad partes parati L. so prevzeli vlogo; prim.: recepit has partes N.

5. v pl. vloga (metaf.) = naloga, posel, opravilo, delo, dolžnost: Varr., Ter. idr., puero me hic sermo inducitur, ut nullae esse possent partes meae Ci. da ne morem imeti nobene vloge v njem (= v knjigah de oratore), omnium ordinum partes in misericordiā constant C., defensionis partes suscipere Ci., te tibi istas partes poposcisse Ci., suas partes implere O., tuum est hoc munus, tuae partes Ci. ep., Antonii audio esse partes, ut de totā eloquentiā disserat Ci.; redko v tem pomenu v sg.: pars defensoris est posita in refutatione Q.

6. stran, plat, smer: a sinistrā parte C., magna vis fortunae in utramque partem Ci., in neutram partem N. na nobeno stran, v nobenem oziru, ex omnibus partibus advolare C.

7. stran dežele, kraj, pokrajina, krajina: Eoae partes H., civitates, pagi, partes omnes C., Eburonum partes C., ad orientis partes in exsilium ire Ci. —

II. Posebne zveze

1. nom. pars del = nekateri; pogosto v soodnosnosti: L., pars circumvenire, pars … petere coepit C.; z ret. premeno: pars … alii S. ali alii … pars: Ci., L. idr., pars … multi T.; kolekt. (κατὰ σύνεσιν): pars in frusta secant V., pars triumphos suos ostentantes S., pars in crucem acti S., pars explorent L.

2. acc.
a) magnam partem večinoma, večidel, povečini, ponajveč: C.
b) partim deloma, delno, nekaj, nekoliko, samo zase: Pl., Lucr., S. idr., partim a se ornatis Ci., regiis institutis, p. etiam legibus auspicia sunt constituta Ci.; v soodnosnosti: partim … partim deloma … deloma, nekaj … nekaj: Ter., Q., Suet. idr., multa homini p. cara esse, p. etiam necessaria Ci., cives p. securi percussit, p. in vinculis necavit, p. in crucem sustulit Ci.; z ret. premeno: partim … alii S., aliae … partim … aliae Ci., partim e caelo, alia ex terrā, quaedam ex … Ci.; z gen. (v pomenu nekateri): Ter., p. eorum Ca. ap. Gell.; od tod κατὰ σύνεσιν (s predik. v pl.): eorum partim ea sunt L., quorum p. invitissimi castra sunt secuti N.; gen. opisan s praep.: cum p. e nobis ita timidi sint Ci., e quibus p. tecum sentiebant, p. … tenebrant Ci.
c) in eam partem = na to stran, s te strani, v tem oziru, v tem pogledu: Ter., Ci. idr. ali = na tak način, tako: Ci. ali = s tem namenom, zato, zaradi tega: in utramque partem Ci. za oba primera, v obeh primerih, vehemens in utramque partem Ter. presilen na obe strani = predober in prejezen, in utramque partem disputare Ci. za in proti govoriti (prim.: neque in ullam partem disputo Ci. niti za niti proti), nullam in partem Ci. nikakor ne, kratko in malo ne, za nobeno ceno, accipere in partem optimam Ci. z najlepše (dobre) strani, in partem mitiorem interpretari Ci. z milejše strani = mileje, rahleje, valet in omnes partes Ci. na vsako stran, v vsakem oziru, v vseh pogledih, popolnoma; naspr.: nullam ad partem valet Ci. nikakor ne, celo ne, in omnem partem V. na vse strani, na vseh straneh, povsod, in partem venire (sc. alicuius rei) Ci. deležen posta(ja)ti (česa), dobiti delež česa (pri čem, na čem), in partem vocare Ci., L. ali revocare L. narediti (delati) koga deležnega česa, in partem praedae ali curarum vocare L., T. narediti koga deležnega plena (skrbi) poz(i)vati na delitev plena (skrbi), poz(i)vati koga, da postane deležen plena (skrbi), deliti s kom plen (skrbi), per partes Plin. iun. na dele, deloma, kosoma, in partem Pl. ti s svoje strani, kar se tebe tiče.

3. abl.
a) parte … parte O. (pesn.) = partim … partim, ex aliquā parte Ci. nekaj, nekako, nullā parte O. nikakor, celo ne.
b) omni parte L. = omni ex parte Ci. = omni a parte O. popolnoma, povsem, docela, dočista, magnā, maiore, maximā ex parte Ci. v velikem delu, povečini, večidel, večinoma.
c) in parte L. deloma.
d) pro meā (tuā, suā) parte Ci., L. z moje (s tvoje, svoje) strani = po mojih (tvojih, svojih) močeh, pro virili parte Ci. po svojih močeh.
e) pl. multis partibus C., Ci. (za) mnogo, dokaj, nad vse, omnibus partibus C., Ci. povsem, vseskozi, v vsakem oziru, na vse kraje, neskončno.

Opomba: Acc. partim = partem: partim Samnitum ac Lucanorum defecisse ad Poenos L., partim copiarum ad tumulum expugnandum mittit, partim ipse ad arcem ducit L. Klas. je partim le adv.; abl. sg. partī: Pl., Ca., Varr., Lucr.; nom. pl. parteis: Varr.; gen. pl. tudi partum: C., N.

partiō² -īre -īvī -ītum in partior -īrī -ītus sum (pars)

1. deliti, razdeliti (razdeljevati) (celoto na dva ali več delov), na dele da(ja)ti, ločiti (ločevati) (naspr. iungere): tu gaudia mecum partisses Luc. ap. Non., testamento patria bona partire Afr. ap. Non., praedam pariter cum illis partiam Pl., sol … oras partit et … dividit orbem Lucr., regnum inter se partivere T., partito exercitu C., L., partitā classe L., tertia post Hyadas cum lux erit orta remotas, carcere partitos Circus habebit equos O., partiri limite campum V., partiri curas cum aliquo V., bona cum eo partitus es Ci.

2. oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razstaviti (razstavljati), (raz)redčiti: nihil de dividendo et partiendo docet Ci., pes … partitur in tria Ci., quae (sc. divisio) in sex partita (sc. est) Varr., genus universum in species certas partietur ac dividet Ci., actio partienda est in gestum atque vocem Ci., in vigenos quinos partiri debuimus, ut fierent eorum sex partes Aug. smo morali deliti s 25.

3. deliti, razdeliti (razdeljevati), podeliti (podeljevati), razda(ja)ti: pensa inter virgines partiens Iust., dulcem in ambos caritatem (ljubkovanje) partiens Ph., consules designati provincias (uradne posle) inter se partiverant S., ministeria ducibus partire L. vloge razdeliti, odkazati, dodeliti, v enakem pomenu tudi: cum partirentur inter se, qui Capitolium, qui rostra, urbis portas occuparent Ci., (sc. animi natura) partita per artus Lucr., praedam in socios partiri V., plures partitis temporibus erant in opere C. v razdeljenih urah = izmenično, v izmenah.

4. udeležiti koga česa, narediti (delati) koga deležnega česa: eandem me in suspicionem sceleris partivit pater Enn. fr.

5. svoj del(ež) česa si prisvojiti (prisvajati), dobi(va)ti, pridobi(va)ti: te portitorem ad partiendas merces missum putares Ci., neque ego hoc partiendae invidiae … causā loquor Ci.

6. poravna(va)ti: vos (sc. ista) inter vos partite Pl. — Od tod adv. pt. pf. partītē po določeni razdelitvi, jasno razdeljeno: p. dicere Ci.

Opomba: Vulg. fut. I partibor: Vulg. — Klas. večinoma dep., act. obl. predklas.; partitus 3 večinoma pass.

Patara -ōrum, n (τὰ Πάταρα) Pátara (Pátare), primorsko mesto v Likiji s slovečim Apolonovim preročiščem: L., Mel., Plin. — Patare͡us -eos ali -eī, m (Παταρεύς) Pátarec (= Apolon): H. Patarānī -ōrum, m Pataráni, Pátarci, preb. Patare (Patar): Ci. Adj. Pataraeus in Patarēus 3 pátarski: O. — Soobl. Patara -ae, f: Plin., Mel., Serv.

patētae -ārum, f (gr. πατητός 3 pohojen) bot. „pohojenci“, vrsta datljev, ki so videti kakor pohojeni, kadar počijo: Plin., Cael.

pauxillulus 3 (demin. k pauxillus) prav majhen, majčken, majcen, drobcen: fames Pl., lambus Pl., poculum Pl., libellus Pl., hoc colore capiuntur pauxilluli (sc. pisces) Pl.; subst. pauxillulum -ī, n malenkost, málost (malóst), malôta, majhen del, kanec, troha: quicquid est pauxillulum illuc nostrum id omne intus est: neque nos quemquam flagitamus neque nos quisquam flagitat Pl., animae pauxillulum in me habet Naev. fr., erat ei de ratiuncula iam pridem apud me reliquum pauxillulum nummorum; id ut conficerem Ter. mali ostanek.

Opomba: V rokopisih in izdajah tudi pausillulus 3.

pauxillus 3 (demin. k paucus) prav majhen, majčken, majcen, drobcen: res Pl., nepos Afr. fr., semina Lucr.; subst. pauxillum -ī, n (prav, zelo) malo, drobec, kanček, malenkost: si p. potes contentus esse Pl., pauxillo prius convenit me Afr. fr., pauxillo levius Cels. malenkost; adv. pauxillum malo, malce: pauxillum manus conseres, ut conquiescas Vulg.

Opomba: V rokopisih in izdajah tudi pausillus 3.

pēnsiculō -āre (-āvī) -ātum (pensāre) pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati): meum vero unumquodque dictum acriter examinatis, sedulo pensiculatis Ap., scripta enim pensiculatis et examinatis Ap., tres illic, tris hic; pensicula utrumque modulareque Gell. — Od tod adv. pēnsiculātē (iz pt. pf. pēnsiculātus 3) natančno: quae a Theophrasto pensiculate atque enucleate scripta sunt Gell.

pètica ž
1. petica: napisati -u u svjedodžbi, u svedočanstvu
2. zgod. petak, nekdanji denar
3. kosina peta, gl. tudi peta 3.

Phaedrus -ī, m (Φαίδρος) Fájdros

1. Sokratov učenec: Ci.

2. epikurejski filozof v Atenah, Ciceronov učitelj: Ci.

3. Avgustov osvobojenec, po rodu Tračan, pisatelj znanih basni po Ezopovem vzoru.

4. objesten lat. pesnik: Mart.; ali je istoveten s Fajdrom št. 3, ni znano.

pièce [pjɛs] féminin kos, košček; drobec; sestavni del; zaplata; kovanec, novec; soba; napitnina; militaire top, kanon; (šahovska) figura; gledališka igra; listina

à la pièce po kosu; akordno
pièce à pièce kos za kosom
pièce anatomique (anatomie) preparat
pièce de blé njiva žita
pièce de, à conviction (juridique) dokaz(ilo)
pièce d'eau ribnik
pièce d'échecs šahovska figura
pièce d'identité osebni izkaz
pièce jointe priloga (pismu)
pièce justificative dokaz(ilo)
pièce de légitimation legitimacija
pièce manquée (technique) izvržek
pièce de monnaie, d'or kovanec, zlatnik
pièce de musique skladba
pièce officielle uradna listina
pièce d'un procès (pravdni) akti
pièce de rechange (technique) nadomestni del
pièce de séjour dnevna soba
pièces de service stranski prostori
pièce de théâtre gledališka igra (en 3 actes v 3 dejanjih)
pièce à tir rapide brzostrelni top
appartement masculin de trois pièces trisobno stanovanje
armé de toutes pièces (figuré, familier) na vse pripravljen
fait de pièces et de morceaux skrpan (iz zaplat)
maillot masculin une pièce enodelni kopalni kostim
ouvrier masculin aux pièces kosovni, akordni delavec
petite pièce (théâtre) enodejanka
tout d'une pièce iz enega kosa; brez prekinitve
de toutes pièces popolnoma
acheter un deux pièces kupiti dvosobno stanovanje
être aux pièces delati na akord; figuré muditi se (komu)
être tout d'une pièce (figuré) biti nepopustljiv
c'est la meilleure pièce de son sac to je njegov najboljši (so)delavec
être inventé de toutes pièces biti popolnoma izmišljen
donner la pièce à quelqu'un dati napitnino
faire pièce à quelqu'un zagosti jo komu; upirati se komu
mettre en pièces razbiti, na kose razdrobiti
rendre à quelqu'un la monnaie de sa pièce vrniti komu milo za drago
tailler en pièces (militaire) uničiti, potolči
travailler à la pièce delati po kosu, akordno

piso moški spol tla, pod, tlak; nadstropje; stanovanje; (zemeljska) plast; pločnik

piso bajo pritličje
primer piso prvo nadstropje
piso principal glavno nadstropje (I. nadstropje v španskih hišah)
piso de tabla pod iz desk
piso entarimado, piso de parquet parketni pod, parket
de un piso enonadstropen
vivo en el tercer piso stanujem v 3. nadstropju

plačljív pagadero

plačljiv pri dostavi (v 3 mesecih, donositelju) pagadero a la entrega (a los tres meses, al portador)

Plōtīnus -ī, m (Πλωτῖνος) Plotín, filozof eklektik iz 3. stoletja po Kr., utemeljitelj novoplatonizma, avtor spisov, zbranih pod naslovom Enneades.

plóvak -vka m, mn. plóvci plôvākā gl. plovac 3.