Franja

schmiegen: sich schmiegen an prilegati se (čemu); Mensch: stisniti se k; ein Dorf an den Berg: stiskati se k

schmieren mazati, namazati (auf na); beim Schreiben: packati; spackati; an eine Wand usw.: napackati na; figurativ eine schmieren primazati eno; jemanden (bestechen) podkupiti, podkupovati, "mazati", "podmazati"; wie geschmiert kot namazano, kot po maslu

Schmutzfänger, der, an Fahrzeugen: zavesica; Technik lovilnik nesnage

Schnabel, der, (-s, -) kljun (tudi figurativ); bei Kannen: dulček; seinen Schnabel wetzen an anderen Leuten: brusiti jezik ob (drugih ljudeh)

Schnee, der, (-s, ohne Plural)

1. sneg (alter star, junger svež, bindiger/gebundener utrjeni/sprijeti, durchnässter premočeni, farbiger/roter obarvani, feuchter vlažni/južni, filziger polsteni, flaumiger puhasti/puhec/shrlina, gesetzter uležani, kalter mrzli, klebriger/pappiger lepljivi/lepki, körniger zrnati, lawinenaktiv plazljivi, nasser mokri/južni, trockener suhi, weicher mehki); Elektrizität sneženje;

2. figurativ kokain;

3. schmelzen wie Schnee an der Sonne kar kopneti; Schnee von gestern figurativ stara jajca; Anno Schnee/im Jahre Schnee zdavnaj

schnüffeln vohati, ovohavati (an kaj); figurativ vohljati (in po); Dämpfe: inhalirati, vdihavati (kot drogo)

schnuppern vohljati, vohati, ovohavati (an kaj)

Schraube, die, (-, -n) vijak (tudi Technik); Sport vijačni skok; Luftfahrt sveder; eine Schraube ohne Ende figurativ jara kača; die Schraube anziehen priviti vijak, jemandem figurativ priviti (koga); an der Schraube drehen privijati; in den Schrauben haben/in die Schraube nehmen imeti v precepu/vzeti v precep; eine Schraube locker haben figurativ biti malo čez les; die Schraube überdrehen figurativ preveč priviti, preveč zahtevati

schreiben (schrieb, geschrieben) pisati (an komu, über o, mit z), napisati, spisati; Technik zapisovati, zapisati; sich schreiben pisati se; Menschen: pisati si, dopisovati si (z); Medizin gesund schreiben poslati delat; krank/arbeitsunfähig schreiben dati na bolniško, v bolniški stalež; wir schreiben heute den (1. Juni) danes smo (1. junija); man schreibt das Jahr (1968) smo v letu (1968)

schuld kriv; schuld haben/sein biti kriv (an česa)

Schulter, die, (-, -n) rama; Medizin, Sport pleča; Fleischstück: pleče; Technik rama, naslonek; Schulter an Schulter z ramo ob rami; auf die leichte Schulter nehmen vzeti zlahka; auf seine Schulter nehmen vzeti na svoja pleča; um die Schultern okrog ramen, čez rame; über die Schulter anschauen gledati zviška; jemandem die kalte Schulter zeigen obrniti hrbet (komu), ignorirati (koga)

Schürze, die, (-, -n) predpasnik; Baukunst, Architektur obloga, opaž; ščitnik; figurativ kikla; an der Schürze hängen držati se za kiklo; hinter jeder Schürze herlaufen/[hersein] her sein figurativ tekati za vsako kiklo

Schwelle, die, (-, -n) Baukunst, Architektur, Technik, Eisenbahn, psychologisch: prag; Geographie gruda; an der Schwelle na pragu; den Fuß über die Schwelle setzen prestopiti prag; von der Schwelle weisen vreči čez prag (koga), pokazati vrata (komu)

schwer težek; (schwierig) težaven; Gewitter, Schicksalsschlag, Blamage, Traum: hud; See: viharen; Wolke: črn; Gold, Silber: masiven; schwerer Betrug hud primer goljufije; schwerer Diebstahl velika tatvina; schweres Geld veliko denarja, težki denarji; schwer Glück haben imeti veliko srečo; die schwere Menge zelo veliko; ein schwerer Junge kriminalec; schwerer Raub hud primer ropa; schwerer Ungehorsam huda nepokorščina; schwer atmen težko dihati; schwer fallen biti težko (komu), ne moči (es fällt mir schwer zu ... ne morem ...) ; schwer hören slabo slišati; schwer machen težiti, otežiti, oteževati; schwer an etwas tragen mučiti se z, trpeti zaradi; schwer auf Draht sein biti zelo aktiven; schwer geladen haben figurativ biti hudo pijan

Schwindel, der, (-s, ohne Plural)

1. Medizin omotica; vrtoglavica; an Schwindel leiden imeti vrtoglavico

2. (Betrug) goljufija, prevara; figurativ der ganze Schwindel vsa ta krama

Schwund, der, (-/e/s, ohne Plural) izginevanje, kopnenje, krčenje (tudi Technik, Forstwesen), pojemanje (tudi Technik); Rundfunk: fading; von Gewicht, Kräften: izgubljanje, izguba; an Zuschauern usw.: upad, upadanje; Medizin ginevanje, sušenje, atrofija; bei der Lagerung: kalo, unesek, bei der Trocknung: usušitev; beim Telefonieren: presih

scīscitō -āre (–) -ātus (intens. k scīscō) poizvedeti (poizvedovati), povprašati (povpraševati), vprašati (vpraševati), spraševati: PL., AUG., AMM. pogosto kot dep. scīscitor -ārī -ātus sum skušati izvedeti, poizvedovati, povpraševati po čem, spraševati, raziskovati, proučevati, iskati, odkrivati, izsledovati; abs.: Q., GELL. idr., elicuit comiter sciscitando, ut fateretur L., Epicharis quaedam, incertum, quonam modo sciscitata T. kako da je bila poizvedela, od kod da je bila vedela za to; sciscitare aliquid: PETR., GELL. idr., consulis voluntatem L., imperia ducum, alicuius consilium T., cura diversa (kaj da se godi na sovražni strani) sciscitandi T.; sciscitare aliquid ex aliquos skušati izvedeti kaj od koga, povpraševati koga za kaj, spraševati koga o čem: Epicuri ex Velleio sciscitabar sententiam CI.; z de glede, zaradi, zavoljo koga, česa: de uno quoque nostrum sciscitantur omnes CI., sciscitare de victoria CI.; sciscitare aliquem vprašati (vpraševati) koga: sciscitatum deos descendunt L., ut singulos sciscitaretur SUET.; z odvisnim vprašanjem: TER., PETR., SUET. idr., timens sciscitari, uter Porsinna esset L., ut respiceret Burrum et sciscitaretur, an militi imperanda caedes esset T., ab utroque ... sciscitor, cur mundi aedificatores repente exstiterint CI., de Domitio sciscitare, ubi sit, quid cogitet CI. EP.

scope [skóup] samostalnik
področje (delovanja), območje, delokrog; duševno obzorje; obseg, prostor, okvir; doseg, domet, streljaj
navtika dolžina verige ali vrvi; (redko) cilj, (glavni) namen

a man of wide scope daljnoviden človek
an undertaking of wide scope široko zasnovano podjetje
that is beyond (within) my scope to je zunaj (znotraj) mojega področja
to give scope to s.o. da(ja)ti, nuditi široko polje delovanja komu
to give one's fancy full scope dati prosto pot (polet) svoji fantaziji

scrape² [skréip] prehodni glagol
(o)strgati, ostružiti, (iz)praskati
sleng (o)briti; nastrgati, grebsti, škripati; cviliti (z godalom), gosti
neprehodni glagol
strgati, škripati; skopariti, biti lakomen
figurativno slabo igrati violino; drgniti se (against ob)
figurativno s težavo se prebijati

to scrape (an) acquaintance with s.o. vsiliti komu svoje poznanstvo, s silo se seznaniti s kom
to bow and scrape nerodno se pokloniti, figurativno nerodno ali neotesano se obnašati
to scrape one's chin pogovorno briti se
to scrape on food varčevati pri hrani
to scrape one's plate postrgati svoj krožnik
to scrape the bottom of the barrel figurativno, sleng porabiti zadnje ostanke svojih sredstev
to scrape the violin škripati na violino

scrape through prehodni glagol
spraviti (koga skozi izpit)
neprehodni glagol
komaj se prebiti, priti skozi (an examination izpit)