Franja

Zadetki iskanja

  • togôten choleric; boiling with rage; swift to anger; wrathful, ZDA pogovorno wrathy

    togôten človek person of choleric temper
  • tóliko adv.

    1. tanto:
    plačati toliko, kolikor je vredno pagare (tanto) quanto vale

    2. toliko in toliko (za izražanje neimenovane količine) tanto... tanto; tot:
    potrebujemo toliko in toliko moke, toliko sladkorja, toliko jajc ci servono tanta farina, tanto zucchero, tante uova

    3. (za izražanje velike mere) tanto, molto:
    toliko je še ljudi, ki stradajo c'è ancora tanta gente che non ha da mangiare

    4. (za izražanje količine, ki jo vzročno-posledično zaznamuje podredni stavek) tanto... da, tanto... che:
    toliko je delal, da je zbolel lavorò tanto da ammalarsi

    5. (za okrepitev komparativa) tanto più... che, in quanto:
    problemi so toliko resnejši, ker je v državi velika brezposelnost i problemi sono tanto più gravi in quanto il Paese ha una forte disoccupazione

    6. toliko kot, toliko kakor tanto... come (quanto):
    ljudje ne berejo več toliko kakor prej la gente non legge più (tanto) come prima

    7. kolikor toliko più o meno; abbastanza:
    te stvari so mi kolikor toliko znane queste cose mi sono più o meno note

    8. toliko da appena; appena appena:
    s plačo toliko da shajamo con la mia paga ci riesce appena appena di sbarcare il lunario

    9. toliko da (v nikalnih stavkih) a momenti, per poco:
    toliko da ni padel per poco non cadeva

    10.
    vsake toliko časa ogni tanto, di tanto in tanto
    vsake toliko časa je pogledal na uro di tanto in tanto sbirciava l'orologio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    doseči toliko kot nič non combinare, non conseguire proprio niente
    toliko za danes per oggi è tutto, per oggi basta
    PREGOVORI:
    toliko mora človek usta odpreti, kolikor si upa požreti bisogna fare il passo secondo la gamba
    kolikor glav, toliko misli tante teste, tante idee; vari son degli uomini i cervelli, a chi piace la torta, a chi i tortelli
  • Tor1, der, (-en, -en) bedak, norec; ein reiner Tor nedolžna duša/človek, ki ni od tega sveta
  • tordre* [tɔrdrə] verbe transitif zviti, zvijati, viti, sukati; figuré skriviti, napačno tolmačiti

    se tordre zvijati se; zvi(ni)ti si
    tordre le linge ožemati perilo
    (familier) tordre le cou à quelqu'un vrat komu zaviti
    tordre les talons pošvedrati pete
    se tordre (de rire), rire à se tordre zvijati se od smeha
    il y a de quoi se tordre tu je kaj, čemur se lahko smejemo, čisto upravičeno se smejemo
    c'est à se tordre človek bi počil od smeha
    se tordre de douleur zvijati se od bolečine
    se tordre les mains viti roke
    se tordre le pied zviniti si nogo
  • torpēdō -inis, f (torpēre)

    1. topost, otrplost, omrtvelost, odrevenelost, premrlost: Ca. ap. Gell., S. fr. idr., torpedo animam Vitellii invaserat T. Vitelijeva pamet je odrevenela.

    2. meton. električni skat, starejše trnjača (Raia torpedo Linn.), električna riba, ki povzroči, da človek otrpne, če se je dotakne: Varr., Plin., Cl. idr., aliae bestiae fugā se tutantur, torpore torpedines Ci.
  • tot mrtev; Farbe: mrtev, brez leska; Natur: neživ; klinisch tot klinično mrtev; toter Arm mrtvi rokav; toter Gang Technik mrtvi tek, jalov tek; totes Gewicht lastna teža (vozila); totes Gleis Eisenbahn slepi tir; tote Hand Recht mrtva roka; toter Mann Bergbau opuščen rov, opuščeni del rudnika; toter Punkt mrtva točka; totes Rennen neodločena dirka; tote Saison mrtva sezona; tote Sprache mrtvi jezik; toter Winkel mrtvi kot; Totes Meer Mrtvo morje; tot sein figurativ biti uničen; ein toter Mann sein biti mrtev človek; den toten Mann machen beim Schwimmen: plavati mrtvaka; für tot erklären Recht razglasiti za mrtvega; halb tot napol mrtev; mehr tot als lebendig napol mrtev; sich tot stellen delati se mrtvega; tot und begraben figurativ mrtev in pokopan, zdavnaj pozabljen
  • Tour, die, (-, -en)

    1. (Ausflug) izlet, tura; eine Tour machen iti na izlet, opraviti turo

    2. Technik vrtljaj, obrat

    3. način

    4. Schach: kolo
    auf: auf Tour gehen iti na pot, iti na izlet; auf Tour sein biti na poti, biti na izletu; auf die dumme Tour tako, da se človek dela neumnega; auf die weiche Tour z mehko roko;
    in: in einer Tour v enem, v eni sapi; Touren, pl , Technik obrati; auf Tour bringen turirati, figurativ razgibati, poživiti, spraviti na noge, (ärgerlich machen) razkačiti; auf Tour kommen zagrevati se, razmahniti se; auf vollen Tour laufen biti na vrhuncu, biti v polnem razmahu; auf Tour sein Mensch: biti v dobri kondiciji, biti pri sebi; sich auf krumme Touren einlassen spustiti se na kriva pota
  • tout1 e [tu, t] adjectif, pluriel tous, toutes [tu, tut], ves, cel; vsak

    à tout prendre v celem, v splošnem
    après tout končno, prav za prav, sicer pa
    de toute(s) sorte(s) vsake vrste, vseh vrst
    en tout pays povsod
    en tout temps ob vsakem času
    malgré tout kljub vsemu
    (pendant) toute l'année (skozi) vse leto
    sur toute chose predvsem
    somme toute v celem (vzeto), v splošnem
    en tout cas v vsakem primeru
    voilà tout to je vse
    une fois pour toutes enkrat za vselej
    le Tout-Paris najznamenitejše osebe Pariza
    une vie toute de soucis skrbi polno življenje
    tout autant prav toliko, prav tako
    tout de bon popolnoma resno
    tout cet été vse to poletje
    tout comme prav tako kot, kot da
    tout un chacun vsak človek, vsi
    tout à coup nenadoma
    tout d'un coup na mah
    tout à fait popolnoma
    toutes les fois que ... vsakikrat, ko ...
    tout à l'heure pravkar
    tout de même kljub temu
    tout au moins vsaj, najmanj
    tout ce qu'il y a de plus (vrai) zelo (resnično)
    tout le monde vsi
    toute personne vsaka oseba, vsakdo
    tout au plus kvečjemu, največ
    tout le reste vse ostalo
    tout riche qu'il soit naj je še tako bogat
    tous les trente six du mois (figuré) nikoli
    tout de suite takoj
    à toute vitesse z vso hitrostjo
    à tout venant komur koli
    de toute beauté zelo lep
    tous (les) deux oba
    c'est tout un to je vseeno
    c'est tout dire s tem je vse povedano
    tout est là v tem je problem
    ce n'est pas tout de ... ni dovolj, da ...
    être tout yeux, tout oreilles napeto gledati, poslušati
    elle était toute à son travail bila je vsa zatopljena v svoje delo
    elle avait tout d'une mère imela je vse lastnosti matere
    tout en mangeant il parcourait le courrier čeprav, medtem ko je jedel, je prebiral pošto
    tout est bien qui finit bien (proverbe) konec dober, vse dobro
  • town [táun] samostalnik
    mesto

    the town mesto, mestno življenje; mestna občina (uprava); mestno prebivalstvo; mestni volivci
    to town v mesto, britanska angleščina zlasli v London
    out of town zunaj mesta, ne v mestu, na deželi, na potovanju
    town and gown prebivalci in študentje mest Oxforda in Cambridgea
    town clerk mestni sekretar (najvišji mestni uradnik)
    town council mestni (občinski) svet
    town councillor mestni (občinski) svétnik
    town crier mestni izklicevalec, oklicevalec
    town hall mestna posvetovalnica
    town house hiša v mestu (v nasprotju s hišo na deželi); britanska angleščina rotovž; ameriško, olepševalno mestna ubožnica
    town planning mestno planiranje
    town rates občinske (mestne) dajatve
    town major britanska angleščina, vojska poveljnik mesta
    county town glavno mesto grofije (pokrajine)
    girl of town, woman of town prostitutka
    man about town svetski človek, lahkoživec; eleganten brezdelnež
    he is the talk of the town vse mesto govori o njem
    to go up to town iti v mesto, (zlasti britanska angleščina) v London
    to go to towns! imeti uspeh, uspešno (kaj) opraviti
    to paint the townred vznemiriti mesto z velikim hrupom, z razgrajanjem
    to take to town sleng zmesti, zmešati, zbegati
  • traer* prinesti, nositi, na sebi imeti, pri sebi imeti, s seboj voditi, v rokah imeti, ravnati z, (pri)siliti, pripraviti (do); pritegniti, k sebi vleči; povzročiti

    traer beneficio prinašati korist
    traer un ejemplo navesti primer
    traer origen de izvirati iz
    traer puesto nositi (npr. obleko)
    traer perjuicio škodljiv biti
    traer y llevar opravljati, klepetati
    traer a mal slabo ravnati z, mučiti
    traer a la memoria v spomin priklicati, spomniti na
    traer a uno al retortero (ali de acá para allá) (fig) nobenega miru komu ne dati
    traer entre manos a/c nekaj v rokah imeti, nekaj snovati, nameravati
    traer por consecuencia imeti za posledico
    lo traigo bien estudiado dobro sem to preštudiral, to dobro obvladam
    eso me trae preocapado to me skrbi
    eso me trae convencido to me prepričuje
    eso le trae perdido to ga uničuje
    traerse obleči se; obnašati se
    ese asunto se las trae to je presneta zadeva
    es una pieza que se las trae to je presneto težko (npr. glasbena kompozicija)
    ¿qué se traerá ese hombre? kaj ima ta človek za bregom?
  • trāma -ae, f (iz trā̆gh-smā: trahere)

    1. (o)snutek, (o)snova: quemadmodum subtemen insertum, quod duritiam utrimque conprimentis tramae remolliat Sen. ph., tenax ratio tramae (pajčevine) Plin., trama figurae Pers. suh človek, suhec (starejše sehlè), tramae putridae Pl. malenkosti, norčije, burke.

    2. vulg. = subtemen (naspr. stamen) votek: Isid., Serv., Ven.
  • transigere* v. tr. (pres. transigo)

    1. skleniti, sklepati transakcijo

    2. pravo poravnati:
    transigere una lite poravnati spor

    3. absol. popustiti, popuščati; ne izpolniti, ne izpolnjevati, odpovedati:
    è un uomo che non transige to je človek, ki ne popusti
    transigere col dovere ne izpolniti dolžnosti
  • treábă tréburi f delo; opravek, zadeva; stvar
    om de treabă v redu človek
  • tremendo strašen, grozen; velikanski, kolosalen

    echar por la tremenda brezobzirno, neusmiljeno ravnati
    es un tremendo on je nepoboljšljiv človek
  • treu zvest; treue Seele zvesta duša, zvest človek; (treuherzig) prostodušen; im [Briefabschluß] Briefabschluss: vdan; treu bleiben ostati zvesti (komu); sich selber treu bleiben ostati zvest samemu sebi; zu treuen Händen Recht v zaupniško upravljanje
  • trézen (-zna -o) adj.

    1. sobrio

    2. responsabile, realistico, disincantato, riflessivo, maturo:
    trezen pogled na svet una visione realistica, disincantata del mondo
    odločiti se po treznem premisleku decidersi dopo matura riflessione
    ohraniti trezno glavo conservare la calma, il sangue freddo
    PREGOVORI:
    kar trezen človek misli, pijan govori bocca ubriaca scopre il fondo del cuore; in vino veritas
  • tridesetak moški spol (-a …) (človek v tridesetih letih) der Dreißiger
  • trideset|i (-a, -o) der/die/das dreißigste
    trideseta leta die dreißiger Jahre
    trideseta obletnica das dreißigjährige Bestehen
    človek tridesetih let der Dreißiger
    (sredi Mittdreißiger, proti koncu der Enddreißiger)
  • tronchar (drevesa) polomiti; razbiti

    es para troncharse de risa človek bi počil od smeha
    ¡ay, que me troncho! človek bi počil!
  • trust2 [trʌst] prehodni glagol & neprehodni glagol
    verjeti (komu, čemu), zanesti se (in na); zaupati (komu), imeti zaupanje v; dati komu kredit; zaupati, poveriti (komu) (with s.th. kaj)
    trdno upati, pričakovati, verjeti (that da)
    biti prepričan; upati si, tvegati

    do not trust him with your watch! ne zaupaj mu svoje ure!
    trust him to say that! to je tipično zanj!
    trust to luck zaupaj sreči!
    a man not to be trusted človek, ki se nanj ne moreš zanesti
    I trust he is not hurt upam, da se ni poškodoval
    to trust o.s. to s.o. zaupati se komu, zaupno se obrniti na koga
    can his word be trusted? ali lahko zaupamo njegovi besedi?
    I can trust my children with her lahko ji zaupam svoje otroke
    you cannot trust a child in the streets after dark ne morete brez skrbi pustiti otroka na ulici, ko se začne nočiti
    she was trusted with child dali so ji otroka v skrbstvo (varstvo)
    I cannot trust you out of my sight niti za hip vas ne morem izgubiti iz vida (iz bojazni, da ne napravite kake neumnosti)
    you can trust him for any amount lahko mu kreditirate katerokoli vsoto
    to trust to luck zaupati v (zanašati se na) srečo