Franja

Zadetki iskanja

  • daraufhin na to, zato; analysieren: glede ..., s stališča ...
  • darítev -tve ž darovanje, prinošenje žrtve, prinošenje na žrtvu: opraviti daritev
    prinijeti, prineti žrtvu; nekrvava daritev
    nekrvna žrtva; sveta daritev
    misa
  • darkling [dá:kliŋ]

    1. prislov
    v temi; na slepo, nezavestno

    2. pridevnik
    temen, moten
  • Darmkrebs, der, Medizin rak na črevesu, črevesni rak
  • darováti -ujem
    1. darivati, darovati, pokloniti, poklanjati: darovati knjigo za rojstni dan
    2. priložiti: darovati za poplavljence
    3. pokloniti: v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma
    4. žrtvovati, prinositi na žrtvu: darovati bogovom; darovati jagnje, žito
    5. darovati mašo služiti misu
  • dash2 [dæš] samostalnik
    sunek, udarec; trčenje, tresk; tek na kratke proge; zanos, naval, napad, zagon; kanec, trohica; primes
    domačno sijaj, odličnost; pomišljaj

    to cut (ali make) a fine dash zbujati pozornost
    to make a dash for (ali at) planiti kam; gnati se za čim; hitro se lotiti
    at one dash na mah
    dash-and-dot line pikčasta in črtkasta črta (-.-.-.-)
    a dash of rain naliv, ploha
  • dáščiti -im i daščíti daščim cijepati (cep-), kalati drvo na šindre
  • davanzo avv. več kot dovolj, na pretek, mnogo
  • davonlassen* pustiti na miru; [laß] lass die Finger davon pusti to, ne dotikaj se tega
  • dazwischenspringen* skočiti vmes/na sredo
  • (star orodnik nekega zaimenskega debla do)

    I. adv. v sestavah,

    1. od zgoraj navzdol, dol, na tla: decidere, deicere, delabi, demittere.

    2. od-: decedere, decīdere, declinare, dehinc.

    3. do konca, docela, popolnoma, do-: debellare, devincere, defungi.

    4. s pojmom pomanjkanja: deesse, deficere, deformis, degener.

    II. praep. z abl.

    1. krajevno
    a) od zgoraj navzdol, z (s), raz: deicere se de muro C., labi de caelo V., de tribunali pronuntiare Ci., po tem nalično: de plano dicere Ci. z ravnega (ne z višine), spodaj govoriti, de templo elatus N. po svetiščnih stopnicah; pren.: de scripto dicere, de epistula recitare Ci. brati iz česa, prebrati kaj od vrha.
    b) s kakega mesta proč, z (s), iz, od: de finibus exire C. iz dežele oditi, deželo zapustiti, mercari de aliquo Ci. kupiti od koga, de nave (z ladje) malum erigere V., nihil agere de insidiis Ci. iz zasede, de tergo Pl. izza hrbta, de aliquo audire Ci. od koga (= iz ust koga) slišati, alia de parte transmittunt campos servi V. z druge strani = na drugi strani, de visceribus satisfacere Ci. ali nisi de tergo (z bičanjem) satisfiat L. s česa = s čim; posebno pri glagolih jemanja: anulum detrahere de digito Ci., partem solido demere de die H., proles suscepta de te V.; brez glag., nekako kot gen.: haec de Danais arma V. Danajcem vzeto orožje, spolia de rege V.
    c) pren. α) (o izvoru, rodu, stanu, bivališču idr.) z (s), iz, od: homo de plebe Ci., L., malus poëta de populo Ci., Argolicā de gente V., caupo de via Latina Ci., Lybica de rupe leones O. β) partitivno: izmed, od: quemvis de iis Ci., de tribus et decem fundis tres nobilissimos possidere Ci., nemo de nobis unus excellat Ci., minimus de stirpe virili V., aliquis de diis O.; podobno: hoc solum nomen de coniuge restat V., od tod tudi: ut partem aliquam de istius impudentia reticere possim Ci. en del njegove nesramnosti. γ) (o snovi) od, iz: niveo factum de marmore signum O., verno de flore corona O.; pesn.: vivi vultus de marmore V.; pri spremembi: carcer de templo fit Ci., in deum de bove verti O. δ) (o imetju, od katerega se plačujejo stroški) iz, od: de meo, de tuo, de vestro, de alieno Ci., L. idr. iz mojega, tvojega, vašega, iz tujega žepa, de publico Ci. iz državne blagajne, na državne stroške, de praeda, manubiis spoliisque honorem habetote L. ε) z neutr. adj., opisujoč adv.: de integro Ci. znova, zopet, dēnuō (= de novo) Ci. znova, de improviso Ci., C. iznenada, nenadoma.

    2. časovno
    a) takoj po, takoj za: non bonus est somnus de prandio Pl., statim de auctione venire Ci.; pogosto diem de die pravzaprav „dan za dnem“, od dne do dne: Iust., rem diem de die differre L.
    b) (o dobi, ki še ni vsa potekla) še (že) v času, še (že) ob, še (že) za, še (že) po: de die Pl. še za dne = ko je bil še dan, ko še ni minil dan, de medio potare die H. še opoldne, media de luce H., surgunt de nocte latrones H., multa de nocte Ci. še za trde noči, media de nocte C., de tertia vigilia C. ob tretji nočni straži.

    3. vzročno = zaradi, iz, od: gravi de causa Ci., qua de re (causā) Ci., N. zaradi česar (tega), notior est factus Capaneus de fulminis ictu O., de ira, de industria Cu., capere infamiam de detrimento Hirt.; pesn.: mater erat Ilia de me O. od mene = po meni.

    4. occ. (o merilu, pravilu) po, za: de mea sententia Pl., Aedui de consilio legatorum copias mittunt C., de consilii sententia Ci., matrum de more V.

    5. (o predmetu, ki se ga dejanje tiče) o, glede na, z ozirom na, za kaj, kar se tiče, zaradi: de aliqua re accipere, audire, dicere, loqui, scribere, iudicare ipd. Ci. idr., contendere, dimicare, timere de aliqua re N. boriti se, bojevati se, bati se za kaj, quidnam facerent de rebus suis N. glede na svoj položaj, de fratre confido Ci., spes de expugnando oppido C., provisum est de frumento C., victoria, triumphus de (nad) hostibus Ci., Cu., legatos mittere de (zaradi) pace C., mittor de magnis rebus H. moje poslanstvo se tiče važnih reči, de ceteris (de cetero Cu.) senatui curae fore S. kar se tiče drugega, consilium summis de rebus habebant V., de me divûm pater viderit V. kar se mene tiče, si quid de te merui V. za tebe. — Pomni: se včasih zapostavlja: quo de agitur Ci., speculā de montis V., nomine de Nymphae O.; pogosto pa se postavlja v sredo (med atrib. in subst.): qua de re Varr., Ci., N., gravi de causa, multa de nocte Ci., media de nocte C.
  • dead-alive [dédəláiv] pridevnik
    dolgočasen, monoton; potrt
    sleng neumen; na videz mrtev
  • dead-beat [dédbí:t]

    1. pridevnik
    pogovorno na smrt utrujen, čisto izčrpan

    2. samostalnik
    ameriško, sleng delomrznež, prisklednik
  • deadly2 [dédli] prislov
    smrtno; mrtvaško
    pogovorno skrajno, grozno, izredno, na smrt

    deadly tired na smrt utrujen
    deadly pale mrtvaško bled
  • deamicisiano agg.

    1. lit. ki se nanaša na pisatelja De Amicisa; deamicisovski

    2. pren. pretirano patetičen, moralističen
  • débâcle [debɑkl] féminin nenaden beg (poražene vojske); polom, katastrofa, propad; lomljenje, razbitje ledu na reki
  • déballer [debale] verbe transitif odmotati, izpakirati in izložiti na prodaj; figuré razkriti; vulgairement opraviti svojo potrebo

    déballer la vérité razkriti resnico
  • debentured-goods [dibénčədgúdz] samostalnik
    množina blago, ki ima pravico na vrnitev uvozne carine
  • débitant, e [-tɑ̃, t] masculin, féminin, vieilli prodajalec, -lka na drobno; trafikant, -inja; lastnik, -ica vinotoča
  • déboucler [debukle] verbe transitif odpeti (zaponko); razpustiti kodre las (quelqu'un komu); familier pustiti na svobodo (ujetnika, zapornika)

    la pluie l'a toute débouclée dež jo je popolnoma razmršil
    sa chevelure s'est débouclée kodri so se ji razpustili