Franja

abbastanza avv. dosti, dovolj:
ne ho abbastanza di qcn., qcs. dovolj mi je koga, česa, sit sem koga, česa

abbordabile agg. dostopen, pristopen; priljuden:
una curva non abbordabile ad alta velocità ovinek, ki ga ne moremo zvoziti pri veliki hitrosti
un uomo facilmente abbordabile priljuden človek

abbozzare¹ v. intr. (pres. abbōzzo) rimsko potrpeti, požreti:
non ti resta che abbozzare ne kaže ti drugega kot potrpeti

abbracciare

A) v. tr. (pres. abbraccio)

1. objeti

2. pren. zaobjeti, zajeti, vsebovati:
abbracciare con lo sguardo s pogledom zajeti

3. pridružiti se (komu), potegniti (s kom), sprejeti (kaj), posvetiti, posvečati se, vdati se (čemu):
abbracciare la causa della rivoluzione posvetiti se revolucionarni stvari
PREGOVORI: chi troppo abbraccia nulla stringe preg. kdor preveč objame, ničesar ne zajame

B) ➞ abbracciarsi v. rifl. (pres. ci abbracciamo) objeti, objemati se

abderit samostalnik
izraža negativen odnos (neumen človek) ▸ abderita [ostoba ember]
Našim abderitom se niti ne sanja, koliko bi se še dalo napraviti za našo kulturo v tujini. ▸ Ezek az ostobák nálunk nem is sejtik, mennyivel többet lehetne még tenni kultúránkért külföldön.

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

aber toda, ampak; verstärkend: pa; aber ja! seveda!; aber nein! nikakor ne!; aber Tausende tisoči, tisoči in tisoči

aberacija samostalnik
1. fizika (napaka leče) ▸ aberrációPovezane iztočnice: kromatska aberacija, kromatična aberacija, sferična aberacija, sferna aberacija

2. astronomija (o premiku zvezde) ▸ aberráció
3. biologija (lastnost, ki odstopa) ▸ aberráció
4. (odstopanje; nepravilnost) ▸ aberráció, anomália
Podražitve hrane očitno ne bodo samo sezonska aberacija. ▸ Az élelmiszerek drágulása nyilván nem csupán szezonális anomália lesz.
Novinarji, ki bi morali biti na preži in opozarjati na zgoraj navedene aberacije, so povsem odpovedali. ▸ Az újságírók, akiknek résen kellene lenniük és fel kellene hívniuk a figyelmet a fentiekben vázolt aberrációkra, teljes kudarcot vallottak.
Proliferacija tovrstnih projektov je le dodatna težava v mozaiku aberacij pri razdeljevanju sredstev in nenavadnih postavitvah prioritet. ▸ Az effajta projektek elszaporodása csupán az eszközök elosztása és a prioritások szokatlan módon történő felállítása során jelentkező aberrációk mozaikjában jelentkező plusz nehézség.

abgesehen ➞ absehen; abgesehen von ... razen; če odmislimo ..., ne glede na es auf etwas abgesehen haben meriti na, imeti na muhi

abiciō -ere -iēcī -iectum (ab in iacĕ,re)

I.

1. odvreči, odmetati, proč, vstran, od sebe, s sebe vreči (metati): togam Ci., scutum Ci., suasor fui armorum non deponendorum, sed abiciendorum Ci. ep., si te forte uret sarcina ..., abicito H., statuas aëneas in propatulo domi abiecit N., abi. amiculum Ci., infantes Arn. izpostaviti; preg.: abi. scutum, hastam Ci. = vse pustiti, obupati.

2. pren.
a) pognati, (po)tratiti: Pl., Ter., pecuniam Ci., moecha agros abiciet Ph.
b) odreči (odrekati) se, odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, pustiti (puščati) kaj: Pl., memoriam veteris doloris, dolorem, curam, oboedientiam, amorem, timorem, aedificationem, consilium aedificandi, consilium belli faciendi Ci., spem omnem Ci., Cu., salutem pro aliquo ali vitam Ci. žrtvovati, personam abicere et sumere Ci., se abi. Ci. sam nad sabo obupati, abiciamus ista Ci. pustimo to, sapere est abiectis utile nugis H. pustivši šale, abi. legem L., uxorem Aur. zavreči.

— II.

1. dol, na tla vreči (metati): glebam in sepulcrum Varr., Cu., anulum in mare Ci. ali in profundum Val. Max., phialam in pelagus Cu., insigne regium de capite Ci., frumentum ex equo L., tela ex vallo C., caput centurionis ante pedes eius L.; pogosto refl.: se in herba Ci., se in puteos Cu. ali se e muro in mare Ci. strmoglaviti, se humi Plin. = corpus humi Cu., ubi se abiceret T.; abs.: multis vulneribus acceptis se abiecit exanimatus Ci., de industriā se abiecit Val. Max.; poseb.o prosečih: abi. se ad pedes ali se alicui ad pedes ali se ad alicuius pedes Ci. na kolena pasti, vreči se pred koga, poklekniti pred kom, ego me plurimis pro te supplicem abieci Ci. pred mnogimi sem zate proseč padel na kolena; occ. (v boju) pobi(ja)ti, podreti (podirati), uničiti (uničevati): Val. Fl., Servilium ad terram virgis abiectum Ci., super abiectum (hostem) pede nixus V.; abi. Erymanthiam beluam Ci.: poët. podreti, ustreliti

2. oddaljiti: tenebris abiectis Enn., Ap. ko je bila prešla.

3. pren.
a) poraziti, ponižati (poniževati), znižati (zniževati), (o)slabiti, omalovaževati: intercessorem Ci., sic te abicies atque prosternes, ut ... Ci., exaggerantem virtutem Ci., auctoritatem senatūs Ci., extenuantem cetera et abicientem Ci., natura ceteras animantes ad pastum abiecit Ci. je uklonila, cogitationes suas in rem tam humilem abicere Ci. tako nizko nameriti, ea lex tota a me reprehensa et abiecta est Ci., abi. hostem, inimicum Val. Max., animum Q. srčnost vzeti duhu.
b) (v govoru) nemarno podtakniti (podtikati): numquam agit hunc versum Roscius ..., sed abicit Ci., ponendus est ... ambitus, non abiciendus Ci. perioda se mora polagoma zaključevati, ne pa naenkrat končati. — Od tod adj. pt. pf. abiectus 3, adv. -ē

I.

1. (tja) vržen: olor udis abiectus in herbis O. ležeč.

2. nemarno izdelan, nemaren, nizek = brez poleta: comicorum senarii propter similitudinem sermonis ... sunt abiecti Ci., oratio humilis et abiecta Ci. (naspr. alta et exaggerata).

— II.

1. podrt, poražen, oslabljen: Mars spoliantem evertit ab abiecto Ci. od premaganega, nimiis adversarii viribus abiectus Ci., civitas Spartana iacet armis nostris abiecta Val. Max.

2. pren.
a) pobit, potrt, malosrčen, malodušen, obupan: se perculsum atque abiectum sentit Ci., abiecta metu filia (civitas) Ci., nec abiecte illum casum tuli Ci., ne quid abiecte faciamus Ci.; z loc.: maestior et abiectior animi (v srcu) L.
b) nizek (po rodu, stanu ali mišljenju), zavržen, zaničljiv, podel: Aur., vestra familia abiecta et obscura Ci., homines abiecti ac perditi Ci., nihil humile, nihil abiectum cogitare Ci., aut animus abiectior aut spes fractior Ci., animus abiectissimus Q., abiectissimum negotium Val. Max., sordidus et abiectius nati T., abiectius se proicere Amm.

abide^* [əbáid]

1. neprehodni glagol
ostati, vztrajati; zadrževati se, prebivati, stanovati; zadovoljiti se; nuditi pomoč

2. prehodni glagol
(po)čakati; prenašati; vzdržati kaj

I cannot abide ne prenesem
to abide the issue čakati na odločitev

abito m

1. obleka:
abito da inverno, da ballo zimska, plesna obleka
taglio d'abito kos blaga za obleko

2. oblačilo (znak poklica):
abito talare talar, duhovniško oblačilo
vestire, prendere l'abito iti v samostan

3. navada, nagnjenje, habitus, ustroj:
abito mentale duševni ustroj

4. med. zunanjost in drža, habitus
PREGOVORI: l'abito non fa il monaco preg. obleka ne naredi človeka

abkömmlich prost; nicht abkömmlich sein ne imeti časa

abnegō -āre -āvī -ātum

1. odreči (odrekati), odbi(ja)ti, kratiti: rex tibi coniugium et dotes abnegat V., abn. alicui pecuniae partem Q., depositum Plin. iun.; z izpuščenim obj.: abnegat (sc. preces) V. (Aen. II, 654) = brani se; tudi z inf.: abnegat vitam producere V. brani se, obotavlja se; pesn.: nec comitem abnegat (sc. se = comitis munus) H. ne odreka ti spremstva.

2. utajiti (utajevati), zatajiti (zatajevati): semet ipsum, impietatem Eccl.; z ACI: Macr., Eccl.; z relat. stavkom: quidquid cum diis pepigisset Lact.

abnōrmis -e (ab in nōrma) nepravilen; occ.: abnormis sapiens H. ne izučen po šolskih pravilih, ne pripadajoč nobeni šoli

abolicionist samostalnik
1. (borec proti sistemu ali praksi) ▸ abolicionista [rendszer vagy gyakorlat eltörlését szorgalmazó aktivista]
Smrtna kazen po prepričanju abolicionistov ne spada v moderno družbo. ▸ Az abolicionisták szerint a halálbüntetés nem lehet gyakorlat a modern társadalmakban.

2. zgodovina (o odpravi suženjstva v ZDA) ▸ abolicionista [az USA-ban a rabszolgaság eltörlését szorgalmazó]
Prvi abolicionisti ali borci za opravo suženjstva so se pojavili šele v 18. stoletju. ▸ Csak a 18. században jelentek meg az első abolicionisták, a rabszolgaság megszüntetéséért harcolók.

abolir odpraviti, ukiniti; razveljaviti (preklicati) sodbo

deferir no es abolir odložiti ne pomeni opustiti

abondance [-dɑ̃s] féminin obilica, izobilje, velika množina; gladkost (v govorjenju); z vodo mešano vino

en abondance v izobilju
en grande abondance na pretek
années féminin pluriel d'abondance rodovitna leta
corne féminin d'abondance rog izobilja
ses pleurs coulaient en abondance solze so ji tekle v potokih
parler avec abondance gladko govoriti
parler d'abondance govoriti brez priprave
vivre dans l'abondance živeti v izobilju
abondance de biens ne nuit pas (proverbe) bolje preveč kot premalo

aborrire

A) v. tr. (pres. aborrisco, abōrro) čutiti odpor, sovražiti, mrziti:
la natura aborrisce il vuoto narava ne prenese praznine

B) v. intr.
aborrire da qcs. upirati se, gnusiti se, gabiti se:
aborro dal sangue kri se mi upira

abota samostalnik
(nesmisel) ▸ ostobaság, esztelenség
Pravo, ki ne dopušča ljudem, da bi delali in ustvarjali dobrine in storitve, ni pravo, ampak abota. ▸ Az a törvény, amely nem engedi az embereknek, hogy dolgozzanak és anyagi javakat, szolgáltatásokat hozzanak létre, nem törvény, hanem ostobaság.