Franja

proníkniti (-em) perf.

1. penetrare, trapelare, filtrare, diffondersi, insinuarsi; gemere (tudi pren.):
njegove ideje so proniknile med ljudi le sue idee si diffusero fra la gente

2. (spoznati s podrobnim razčlenjevanjem) penetrare:
pronikniti v bistvo stvari penetrare nell'intimo delle cose

Propontis -idis (L.) in -idos (O.), acc. -idem (L.) in -ida (Cat., Plin.), abl. -ide (L.) f (Προποντίς „predmorje“) Propóntida, zdaj Marmarsko morje Belo morje med Dardanelami in Traškim Bosporjem: O., L., Cat., T., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Propontiacus 3 propóntidski, propóntiški: orae O., aqua Pr.

2. Propontius 3 propóntidski, propóntiški: insulae Porph.

proportion [prɔpɔrsjɔ̃] féminin proporcija (tudi mathématiques); (skladno) razmerje, sorazmerje (med deli in celoto); razsežnost, obseg; pluriel dimenzija

à, en proportion sorazmerno (de z)
toute proportion gardée upoštevajoč razlike med osebami ali stvarmi, ki jih primerjamo; kolikor se to da primerjati
être à proportion de, en proportion de, avec biti v (določenem) razmerju z
prendre des proportions considérables zavzeti znaten obseg

prosíti (prósim) imperf.

1. chiedere, domandare, richiedere, implorare, invocare, intercedere, pregare (tudi rel. ):
prositi za koga, za kaj pregare, intercedere per qcn., per qcs.
prositi odpuščanja chiedere perdono
prositi Boga milosti pregare Dio, implorare da Dio la grazia
prositi za blago razsodbo sodišča invocare la clemenza della corte
prositi za besedo chiedere la parola
prositi za pojasnilo chiedere lumi, domandare ragione di qcs.; chiedere spiegazioni, (una) spiegazione
prositi za roko chiedere la mano di (una donna), chiedere una donna in sposa
rel. prositi za sprejem med novice postulare

2. (v medmetni rabi)
a) (izraža vljudnost pri nagovoru) per favore, per cortesia:
prosim, odprite okno per favore, vuole aprire la finestra?!
vozne listke, prosim biglietti, prego!
b) (kot vljudnostni odgovor pri zahvali) non c'è di che, si figuri:
'Hvala.' — 'Prosim.' 'Grazie.' — '(Prego,) non c'è di che.'
boš kavo? (ja,) prosim (ti va) un caffe? Sì, grazie
(pri telefoniranju, tudi kadar česa nismo dobro slišali) Prosim? nisem razumel, bi lahko ponovili? Scusi, non ho capito. Vuole ripetere, per favore?
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo; chi ha bisogno non mostra denti

pŕvi (the) first; (vodilni) leading; foremost; (glavni) head, front; (najboljši) prime, top, topmost; (pri, sosednji) nearest, adjoining, next-door; (odličen) eminent

pŕvega marca on the first of March
pŕve dni v mesecu early in the month
pŕvi dan v mesecu the first of the month
na pŕvem mestu in the first place, first and foremost; at first
na pŕvi pogled at first sight
pŕva izvedba, predstava gledališče first night, première
pŕvi učenec (v šoli) top pupil, top boy
pŕvi govor poslanca v parlamentu an M.P.'s maiden speech
pŕva pomoč first aid
pŕvi prišlek the first comer
pŕvo potovanje ladje maiden voyage (ali trip)
pŕvi polet maiden flight
pŕvi (sadni) plodovi first fruits pl, firstlings pl
pŕva izdaja (knjige ipd.) first edition
pŕvi poskus first attempt
pŕvi človek the first man
pŕvi razred (v šoli) first form
pŕvi vzpon (na goro) first ascent, first climbing
Karl I Charles the First
pŕvih šest strani the first six pages
ob pŕvi priliki, priložnosti at the first opportunity
s pŕvo (obratno) pošto (odgovor) by return of post
v pŕvem nadstropju on the first floor
biti pŕvi (voditi) to have the lead
iti (kot) pŕvi to lead the way, to take the lead
kupiti iz pŕve roke to buy firsthand
potovati v pŕvem razredu to travel first
priti med pŕvimi to arrive among the first
kdor pŕvi pride, pŕvi melje (figurativno) first come, first served
imeti pŕvi govor (v parlamentu) to make one's maiden speech
nuditi pŕvo pomoč to render first aid

pŕvi (-a -o)

A) numer.

1. (ki v zaporedju ustreza številu ena) primo, 1^o:
prvi dan v tednu il primo giorno della settimana
prvi razred prima classe
otroci iz prvega zakona i figli di primo letto
1. maj 1^o maggio
Filip I. Filippo I

2. (pred katerim ni bilo ničesar iste vrste) primo:
prvi avtomobili so bili podobni kočijam le prime auto somigliavano a carrozze

3. (najboljši) primo:
voziti se v prvem razredu viaggiare in prima classe
blago prve vrste merce di prima qualità

4. (najpomembnejši, glavni) primo:
prvi pogoj za uspeh la prima condizione per avere successo
otroci so njemu prva skrb i figli sono la sua prima preoccupazione
prva dama slovenske popevke la regina della canzone slovena

5. (na najnižji stopnji) primo:
prva instanca, prva stopnja prima istanza, primo grado

6. (ki se šele začenja) primo:
astr. prvi in zadnji krajec il primo e l'ultimo quarto

7. (sprednji) anteriore:
prvo kolo ruota anteriore
prva sedeža v avtu i sedili anteriori dell'auto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ubogati na prvo besedo ubbidire subito
imeti prvo besedo avere la parola decisiva
pren. blago iz prve roke merce di prima mano
pren. igrati prvo violino essere la chiave di volta
avt. dati v prvo prestavo innestare la prima (marcia), mettere in prima
prikupiti se na prvi pogled accattivarsi subito la simpatia generale
tisk. prva izdaja edizione principe
gastr. prva jed primo (piatto)
film. prva klapa partenza
rel. prva povelikonočna nedelja domenica in albis
gled. prva vrsta sedežev (tudi v antičnem teatru) proedria
jur. sodišče prve stopnje tribunale di primo grado
mat. enačba prve stopnje equazione di primo grado
opeklina prve stopnje ustione di primo grado, di 1^o grado
med. prva pomoč pronto soccorso
prva povojna leta il primo dopoguerra
muz. prva violina primo violino
šah. prva deska primo giocatore
šport. prva liga I divisione, serie A
polit. Prva internacionala I Internazionale
(prvoaprilska šala) 1. april pesce d'aprile
prvi znaki pleše calvizie incipiente
film. prvi plan primo piano
muz. prvi glas il tono più alto
pren. prvi korak primo passo
delati prve korake muovere i primi passi
prvi krog (pri volitvah) primo scrutinio
prvi mož (države, občine) il primo cittadino
časn. prvi članek capocronaca
gost. prvi kuhar capocuoco
navt. prvi mornar nostromo
rel. prvi mučenec protomartire
prvi nastop debutto
lingv. prvi sklon primo caso, nominativo
navt. prvi strojnik capomacchina
muz. prvi takti spunto
navt. prvi veslač capovoga, vogavanti
pren. prvi začetki vagito, vagiti
prvi znak avvisaglia
na prvi pogled a prima vista
v prvem trenutku in un primo tempo
van Goghova slika iz prvega obdobja un Van Gogh prima maniera
fiziol. prvo mesečno perilo menarca
šport. prvo mesto (na lestvici) capolista; ekst. vetta; primo posto (in classifica)
prvo nadstropje primo piano; piano nobile
anat. prvo vratno vretence atlante

B) pŕvi (-a -o) m, f, n primo, prima:
prvi v razredu il primo della classe
prvi med enakimi primus inter pares
denar ti bomo vrnili prvega i soldi te li restituiamo il primo (del mese)
diplomirati med prvimi laurearsi tra i primi
voziti v prvi (prestavi) guidare in prima

psihopat samostalnik
1. (o osebnostni motnji) ▸ pszichopataNa delu je psihopat, ki si žrtve izbira med prostitutkami. ▸ Egy pszichopata garázdálkodik, aki az áldozatait a prostituáltak közül választja ki.

2. izraža negativen odnos (čudaška ali nevarna oseba) ▸ pszichopataAli imamo res vsepovsod v politiki psihopate? ▸ A politikában tényleg mindenütt pszichopaták vannak?

pterozaver samostalnik
zoologija (dinozaver) ▸ pteroszaurusz
Med pterozavri so bile največje leteče živali, ki so kdajkoli živele na Zemlji. ▸ A pteroszauruszok között voltak a Földön valaha élt legnagyobb repülő állatok példányai.

Pthīa (slabše Phthīa -ae, f (Φϑία) Ptíja, Ftíja, mesto v južni Tesaliji, Ahilov rojstni kraj: Ci., V., Mel., Plin. — Od tod adj. Phtīus (Phthīus) 3 (Φϑῖος iz *Φϑίιος) ptíjski (ftíjski), iz Ptíje (Ftíje), v Ptíji (Ftíji): rex O. = Peleus, Achilles H., vir Pr. = Achilles; meton.: Thebae L. v (pokrajini) Ptiotidi (Ftiotidi), tesalske; subst.

1. Pthīas (Phthīas) -adis, f (Φϑιάς) ženska iz Ptíje (Ftíje), Ptíjka (Ftíjka): O.

2. Pthīōtēs (Phthīōtēs) -ae, acc. -am, m (Φϑιώτης) mož iz Ptíje (Ftíje), Ptíjec (Ftíjec): Ci.; pogosteje v pl. Phthīōtae -ārum, m (Φϑιῶται) Ptíjci (Ftíjci): L., Plin.; gen. pl. P(h)thīōtūm O.; od tod adj. Pthīōticus (Phthīōticus) 3 (Φϑιωτικός) ptíjski (ftíjski); meton. = tesál(ij)ski: ager, Thebae L., Tempe Cat.; subst. Pthīōtis (Phthīōtis) -idis, acc. -tidem in -tim, f (Φϑιῶτις) Ptiótida (Ftiótida), tesal(ij)ska pokrajina med Malijskim in Fagaškim zalivom, v kateri leži mesto Ptija (Ftija): L.

público javen; obči; državen

caja pública državna (občinska) blagajna
caridad pública skrb za uboge; socialno skrbstvo
carrera pública državna služba
derecho público državno pravo
hombre público politična osebnost
moral pública javna morala
mujer pública pocestnica
de utilidad pública obče koristi
vía pública cesta, ulica
de público javno
en público público javno, vpričo vseh
hacer público objaviti, v javnost prinesti
se ha hecho público razglasilo (razneslo) se je
salir en público iti med ljudi

puente moški spol (ženski spol) most; prečni tram; kobilica (pri godalih); medicina zobni mostiček; paluba, krov

puente de arco lokast most
puente de balsas most iz splavov
puente de barcas, puente de pontones pontonski most
puente colgante viseči most
puente de ferrocarril železniški most
puente levadizo vzdižni most
puente de mando, puente del capitán (mor) poveljniški most
puente provisional zasilni most
echar (ali volar) un puente most v zrak pognati
hacer puente (fig) praznovati vmesni dan med praznikom in nedeljo

purgación ženski spol medicina odvajanje; čiščenje; medicina čišča

purgación menstrual menstruacija
purgaciones pl med kapavica, triper

purgar [g/gu] (o)čistiti; odvajati; pokoro delati, pokoriti se; obvladati (strasti)

purgar de una culpa očistiti krivde
purgar los pecados pokoriti se za grehe
purgarse (med) vzeti odvajalo; fig opravičiti se

putō -āre -āvī -ātum (putus čist; prim. purus)

1. čistiti, očistiti (očiščati, očiščevati), (o)čediti, (o)snažiti: vellus Varr., lunam Tit. ap. Non., tracta (sc. licia) de niveo vellere dente putat Tib., putare dolia Ca., aurum putatum P. F.; occ. kot hort. t.t. (drevje, trte) trebiti, otrebiti (otrebljati), obrezati (obrezovati, obrezavati), obsekati (obsekovati, obsekavati), (o)klestiti: Col., Gell., Iust., Don., Ambr. idr., putum est purum, unde putare vites dicimus Fest., arbores Ca., vites, vitem putando fingere V.

2. metaf.
a) (račun) na čisto da(ja)ti (spraviti, spravljati), poravna(va)ti, (na)računati, poračunati (poračunavati), obračunati (obračunavati), izračunati (izračunavati), preračunati (preračunavati), urediti (urejati) račun(e): Pl., Afr. fr., Macr., Gell. idr., antiqui purum putum dixerunt: ideo ratio putari dicitur Varr., rationes Ca., vilicus rationem cum domino crebro putet Ca., rationes putare cum publicanis Ci. obračuna(va)ti, urediti (urejati) račune; occ. duševno, v duhu (pre)računati = preudariti (preudarjati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati): Pl. idr., multa suo cum corde V., constitit multa putans (sc. Aeneas) V., illud debes putare z ACI: Ci.
b) (v)šteti, (za)računati, v poštev vzeti (jemati), upoštevati, v ceno vračuna(va)ti: colliciares … pro binis putabuntur Ca., si denariis quadringentis Cupidinem putasset Ci.; od tod sploh (po notranji vrednosti) (o)ceniti (ocenjevati), čislati, imeti, šteti za kaj: tyrannis magnarum opum putabatur N. tiranija (samodrštvo, samosilništvo) se je štela za zelo mogočno; z gen. pretii: tanti (toliko) putat conubia nostra O., honores si magni (visoko) non putemus Ci., putare commoda parvi (malo) Cat., pluris (več, više) putare quod utile est, quam quod honestum Ci., divitias minimi (prav (zelo) malo, najmanj) putare Ci., auspicia, populi iudicium nihili putare Ci. za nič šteti; s pro: leges pro nihilo, damnationem pro praeturā Ci.; s praep. in z abl.: Ter. idr., aliquem in hominum numero putare Ci. imeti za človeka, šteti med ljudi, imperatorem in aliquo numero Ci. nekoliko šteti = nekoliko čislati, imeti nekoliko v čislih, aliquid in expetendis rebus Ci. šteti med … , maximum bonum in celeritate putabat S.; s supra z acc.: ratio, quae supra hominem putatum est Ci.; večinoma s predik. acc., v pass. z dvojnim nom.: Ter., H., Eutr. idr., nullius pepercit uitae, quem eius insidiatorem putaret N., nihil rectum putabant N., putare hominem prae se neminem, se solum beatum, se solum potentem Ci., quae apud illos turpia putantur N. velja za sramot(n)o, ea regio putabatur locupletissima N. je veljala za posebej bogato; z inf. kot obj.: leporem gustare fas non putant C. imajo (štejejo) za nedovoljeno, praeesse agro colendo flagitium putas Ci. kmetovanje ti je sramota, kmetovanje šteješ za sramoto.
c) meniti, misliti, soditi, smatrati, misli (mnenja) biti; nav. z ACI, v pass. z NCI: Ter., Iuv. idr., putant id esse certissimum Ci., nullos omnino esse (sc. deos) putare Ci., te reum fore putas Ci., Apronium absolutum iri putabat Ci., prudens esse in iure civili putabatur Ci., cuius (sc. solis) lumine conlustrari putatur (sc. luna) Ci.; pogosto brez esse: S., H. idr., tempus transmittendum putavi Ci., etiam iniquo loco dimicandum putare C., neque satis causae putamus C. nimamo za (ne zdi se nam) dovolj tehtno, facta puta (imej, štej za storjeno), quaecumque iubes O., dictum puta Ter., putare deos Ci. verovati v bogove; pesn. včasih brez acc.: stare putes O. človek bi mislil, bi utegnil misliti, sensisse putares O. človek bi bil mislil, bi bil utegnil misliti, acies mea (moje oči) videt aut videre putat O.; v opisni konjugaciji brezos.: anne putandum est ((ali) je verjetno) animas ire ad caelum? V.; pogosto pri Ci. pleonast. (torej glag. ni treba sloveniti): coniecturā perspicite, quantum id bellum factum putetis; pri istem piscu včasih elipt.: insula et Cappadociae regnum de me loquentur; puto enim regem Deiotarum (sc. de me locuturum esse) Ci. ep.; abs.: recte putas Ter., non putaram Ci.; kot vrinjeni stavek puto, ut puto: cuius modi velim, puto, quaeris Caelius ap. Ci. ep., non, puto, repudiabis Vatinius ap. Ci. ep., hunc unum excipio, ut puto pudenter Cat.; vrinjeni stavek je včasih postavljen na čelo: puto, inter me teque convenit Sen. ph., ut puto, non poteris ipsa referre vicem O.; iron.: at, puto … O., puto, licuit Suet. — Od tod imper. pută kot adv. (= „vzemi“, „misli si“ =) vzemimo, recimo, na primer (naprimer), namreč: Dig., Cels. idr., „Quinte“ puta aut „Publi“ H., hoc, puta, non iustum est Pers.; tako tudi ut puta kakor (kot) na primer (npr.): ut puta in fronte Cels., ut puta funis, frumentum, navis Sen. ph.

pylae -ārum, f (tuj. πύλαι vrata) prehod, prelaz, soteska, prodol: Tauri Ci. ep. = Amanicae Cu. (iz Kapadokije v Kilikijo), Susides Cu. pri Suzah v Perziji, Caspiae Mel. (med Medijo in Hirkanijo), Armeniae Mel. (onstran Evfrata); poseb. Pylae Píle = Thermopylae: L. — Od tod adj. Pylaïcus 3 (Πυλαϊκός) pílski, pri Pílah (= Termopilah) = termópilski: concilium, conventus L.

Pȳrēnē -ēs, acc. -en, f (Πυρήνη) Piréna

1. ena od petdesetih Danajevih hčera: Hyg.

2. Bebrik(s)ova hči (Bebryx), Heraklova (Herkulova) ljubica, pokopana na Piren(ej)skem gorovju, ki nosi po njej tudi ime: Sil.; meton. =
a) Pirénsko gorovje, Pirenéjsko gorovje: Tib. (ki meri Py̆rēnē), Lucan.
b) Hispánija: Sil. — Od tod adj.
a) Pȳrēnaeus (Pȳrēnēus) 3 Pirénin, pirénski, pirenéjski (pirenájski) α) = po Pireni imenovan: Pyrenaeus saltus C., L. ali Pyrenaei saltūs C. ali Pyrenaeus mons Sil., Mel. ali Pyrenaei montes C., L., tudi samo Pȳrēnaeus -ī, m (sc. mons) L., Plin., Sen. ph., Fl. Piren(ej)sko gorovje (pogorje), Pireneji (med Hispanijo in Galijo). β) = k Piren(ej)skemu gorovju sodeč, na (po) Pirenejih se nahajajoč: nives Lucan. (ki meri: Py̆rēnaeae), Venus Plin. na Pirenejih čaščena, iuvenci Cl.
b) Pȳrēnāicus 3 pirénski, pirenéjski (pirenájski): nives Aus.

quadrato

A) agg.

1. mat. kvadraten (tudi ekst.):
metro quadrato kvadratni meter
radice quadrata kvadratni koren

2. pren. močen, čvrst, krepek:
statura quadrata krepka postava
avere le spalle quadrate imeti široka pleča; pren. znati se trezno spopasti s težavami
testa quadrata modra glava

3. pameten, razsoden

4.
verso quadrato pesn. trohejski sedmerec

B) m

1. mat. kvadrat (lik)

2. mat. kvadrat, druga potenca

3. kvadratni kos

4. voj. hist. kare:
fare quadrato pren. strniti vrste (med nasprotnikovim napadom)

5. šport ring:
salire sul quadrato boriti se (v ringu)

6. navt. častniška obednica

7. biol. kvadratnica

qualificare

A) v. tr. (pres. qualifico)

1. označiti, označevati; opredeliti, opredeljevati; okvalificirati:
qualificare qcn. come un pessimo soggetto koga označiti kot skrajno negativno osebo

2. kvalificirati, usposobiti (za)

B) ➞ qualificarsi v. rifl. (pres. mi qualifico)

1. kvalificirati se; usposobiti, usposabljati se (za); predstaviti, predstavljati se (kot):
qualificarsi come giornalista predstaviti se kot novinar

2. uvrstiti, uvrščati se:
qualificarsi a un concorso uvrstiti se (med boljše) na tekmovanju

3. šport kvalificirati se (za), uvrstiti se (v):
qualificarsi per la finale kvalificirati se, uvrstiti se v finale

quarrel¹ [kwɔ́rəl] samostalnik
prepir, spor (with s, z; between med)

to find quarrel in a straw biti prepirljiv, iskati dlako v jajcu
to have no quarrel with ne imeti povoda za prepir, ne imeti kaj zameriti
to make (ali patch) up a quarrel pomiriti se, izgladiti spor
to pick (ali seek) a quarrel with zanetiti prepir
it takes two to make a quarrel za prepir je treba dveh

quatre [katr] adjectif štiri

se mettre par quatre uvrstiti se po štiri
jouer à quatre mains igrati štiriročno
exposé aux quatre vents izpostavljen vetru z vseh strani
à quatre pas d'ici nekaj korakov od tod, čisto blizu
quatre à quatre prestopajočpo štiri stopnice
boire, manger comme quatre piti, jesti za štiri
clair comme deux et deux font quatre jasno ko beli dan
se mettre en quatre (pour) vse sile napeti, raztrgati se (za)
se renir à quatre s težavo se obvladati
entre quatre yeux med štirimi očmi
être tiré à quatre épingles biti zelo skrbno oblečen
fendre, couper un cheveu en quatre dlako cepiti
n'y pas aller par quatre chemins iti naravnost proti cilju
marcher à quatre pattes iti, plaziti se po vseh štirih
un de ces quatre matins nekega dne
faire le diable à quatre peklenski trušč delati
quatre barré četverec (čoln) s krmarjem
quatre sans barreur četverec brez krmarja
Henri quatre Henrik IV.
chapitre quatre četrto poglavje
faire les quatre cents coups razsipno, potratno živeti