Franja

coprea -ae, m (izpos. izκοπρίας)

1. umazan burkež, zajedavec: Suet.

2. pren. postopač, lenuh, kot psovka kristjanom, ki naj bi le molili in nič delali. Od tod Copreānus -ī, m Koprejan, Postopač, psovka Ciprijanu: Lact.

coprire^*

A) v. tr. (pres. cōpro)

1. kriti, pokriti, prekrivati:
coprire la pentola pokriti lonec
coprire una casa prekriti streho

2. zavarovati, zaščititi:
coprire qcn. alle spalle komu varovati hrbet

3. pren. prikriti; prikrivati:
coprire un'azione disonesta prikriti nepošteno dejanje

4. pren. poravnati; zajamčiti, pokriti:
coprire il fabbisogno pokriti potrebe
coprire le spese poravnati stroške

5. opraviti, opravljati; zasesti, zasedati:
coprire un posto zasesti mesto
coprire una carica opravljati funkcijo

6. pren. preteči, prehoditi:
coprire un percorso preteči razdaljo

7. pren. zasuti, obsipati:
coprire di baci obsipati s poljubi
coprire di botte prebutati, premlatiti

B) ➞ coprirsi v. rifl. (pres. mi cōpro)

1. pokriti se; obleči, oblačiti se:
coprirsi bene contro il freddo toplo se obleči, dobro se zavarovati pred mrazom

2. braniti se, zavarovati se

3. pren.
coprirsi di gloria s slavo se ovenčati
coprirsi di rossore zardeti

4. prekriti se; napolniti se:
coprirsi di muffa prekriti se s plesnijo

coquillard [-kijar] masculin, argot oko

je m'en tamponne le coquillard (vulgairement) mi je figo za to

coraje moški spol pogum, srčnost, hrabrost; jeza, besnost, razjarjenost

le da coraje besen je zaradi tega
lleno de coraje razjarjen

corajina ženski spol

le dió una corajina popadla ga je jeza

coralloachātēs -ae, m (gr. κοραλλοαχάτης) koralasti ahat: Plin. corallum, gl. cūralium (cū̆ralium). cōram (iz *coōram, adv. acc. iz cum in acc. neke iz ōs, ōris izpeljane oblike, še verjetneje pa pretvorba nekega *cōre = *co(m) ōre, po analogiji s clam, palam, perperam)

I. adv.

1. osebno, sam, navzoči, na svoje oči, včasih tudi ustno: Icti. idr., c. videre aliquem ali aliquid Pl., Gell., c. loqui cum aliquo Ci. ep., cum c. sumus Ci. ep. ker smo osebno skupaj, c. deferre aliquid Ci. ustno, c. (naspr. litteris) agere Ci., histriones c. sedenti non pepercerunt Ci., c. intueri aliquid Ci., haec c. cernere C., nati c. cernere letum V., eadem fere, quae ex nuntiis litterisque cognoverat, c. perspicit C., c. adesse C. osebno navzoč biti, c., quem quaeritis, adsum V., c. adest cerniturque Cu., c. audire H. na svoja ušesa, quod c. ex ipso audiebamus Ci.

2. javno, vpričo, pred očmi koga, (komu) v obraz, pred koga, kaj, pred kom, čim: illum huc c. adducam Ter., non imperabat c., quid facto opus esset Ter., libenter haec c. cum Q. Catulo at Q. Hortensio disputarem Ci., ille Diomedonte coram … inquit … N. Diomedontu v obraz, Manlius quoque ad restituendam aciem se ipse c. offert L. stopi naprej (= pred vojake), coram adgnoscere voltus … videbar V. pred očmi, jasno, ut veni c. H. ko sem predenj stopil, oscula c. dare O., c. convinci T., c. confodi Suet., c. deprehendi Ap. —

II. (po Ci.) praep. vpričo koga, pred kom,

1. z abl.: c. genero meo Ci., c. frequentissimo legationum conventu N., c. populo H., non ubivis coramve quibuslibet (recito) H., cantabit vacuus c. latrone viator Iuv.; zapostavljeno: te c. H., ipso Germanico c. T., se c., illo c., populo c. Suet.

2. z gen., toda le pri Ap. (enkrat): non quidem coram noxae prehensus pri dejanju samem, pri zločinu prijet; pogosteje pri istem piscu in cōram z gen. vpričo koga, pred kom: in coram omnium, in coram sui.

corazón moški spol srce; srčnost, pogum; čustvo; mišljenje; nagnjenje; ljubezen

con el corazón en la mano odkritosrčno, iskreno
de corazón iz srca, prisrčno, odkrito
muy de corazón iz vsega srca
de todo mi corazón srčno rad
blando de corazón mehkosrčen, občutljiv
dedo del corazón srednji prst
duro de corazón trdosrčen
en (forma de) corazón srčaste oblike
¡mi corazón!; ¡corazón mío! srce moje, duša moja!
abrir el corazón a uno komu pogum vliti
abrir (declarar) su corazón komu svoje srce razodeti
eso me arranca el corazón to mi trga srce
caérsele a uno las alas del corazón pogum izgubiti, obupati
cobrar corazón osrčiti se, opogumiti se
le dió un vuelco el corazón srce mu je poskočilo od veselja
dilatar (ensanchar) el corazón osrčiti se
hablar con el corazón en la lengua imeti srce na jeziku
hacer de tripas corazón iz sile vrlino napraviti
llevar (tener) el corazón en la(s) mano(s), corazón en los labios, corazón en los ojos imeti srce na jeziku
meterse en el corazón de alg. prilizovati se komu
tener el corazón de bronce biti trdosrčen; biti pogumen
no tener corazón biti brez srca, biti brez vesti
no tiene corazón para decirlo nima poguma to reči
tener mucho corazón biti plemenit; biti pogumen
tener un corazón de tigre biti okruten
eso me parte (quiebra) el corazón to mi trga srce
eso te lo pongo en el corazón to ti polagam na srce
eso le sale del corazón to mu prihaja od srca
¡la mano al corazón! roko na srce!
eso me atraviesa el corazón to me zbode v srce, to me zaboli (pri srcu)
buen corazón quebranta mala ventura čvrsto srce prenese vse
habla con el corazón en la lengua ima srce na jeziku

corbeau [kɔrbo] masculin

1. krokar; vieilli duhovnik, far; lakomen, brezvesten človek

2. oporni kamen (ki štrli iz zida)

le corbeau croasse krokar kraka
noir comme un corbeau zelo črn, zelo temno rjav

corbis -is, f m koš, košara, pletenica; spol je nedoločen: Ca., Pl., Varr., Icti., segetem corbibus fundere in Tiberim L., aristas corbe tulit O.; kot fem.: messoria se corbe contexit Ci.; kot masc.: Col., Prisc., Isid., lapidibus corbes pleni Auct. B. Hisp., corbes bis seni Prud.

Opomba: Abl. sg. corbe, le dvakrat corbi: Ca. corbīta -ae, f (corbis) počasi ploveč tovorni brod, tovorna ladja, „korveta“: Pl., Luc. ap. Non., Ci. ep., Gell. idr.; preg. (kot podoba počasnosti): (homines) tardiores quam corbitae sunt in tranquillo mari Pl., operam celocem hanc mihi, ne corbitam date Pl. = pomagajte mi jadrno, ne počasi.

cōrda f

1. vrv:
corda di canapa konopec
corda di acciaio jeklena vrv
salto della corda igre skakanje čez vrv
corda dei muratori svinčnica
dare corda a qcn. pren. komu dati proste roke
tagliare la corda pren. popihati jo
parlare di corda in casa dell'impiccato pren. pred kom kaj žaljivega, nerodnega govoriti
essere con la corda al collo pren. biti do vratu v vodi
mettere la corda al collo di qcn. pren. komu postaviti nož na vrat, postaviti nesprejemljive pogoje
essere giù di corda pren. biti potrt, slabo se počutiti

2. šport vrv:
mettere, stringere l'avversario alle corde potisniti nasprotnika v kot, prisiliti nasprotnika v defenzivo (boks) ( tudi pren.)

3. glasba struna:
strumenti a corda strunska glasbila
essere teso come le corde del violino pren. biti napet kot struna
toccare una corda sensibile pren. udariti na občutljivo struno
toccare la corda dell'interesse pren. zabrenkati na struno koristi

4. anat.
corda dorsale hrbtišče zarodka
corde vocali glasilke

5. tekstil votek:
mostrare la corda biti oguljen; pren. biti obrabljen, oguljen, zastarel

6. anat. tetiva

corde [kɔrd] féminin vrv, konopec; obešenje

él kabel; musique struna; mathématiques tetiva; seženj (drv); notranja stran (tekališča, dirkališča)
corde d'acier, en boyau struna iz jekla, iz črev
corde d'alarme, de sûreté varnostna vrv
corde en fils de fer vrv iz žic
corde à linge vrv za obešanje perila
corde à sauter vrv za preskakovanje
corde vocale (anatomie) glasilka
danseur masculin de corde plesalec na vrvi
homme masculin de sac et de corde lopov, zločinec
instrument masculin à cordes (musique) godalo
orchestre masculin à cordes godalni orkester
usé jusqu'à la corde oguljen; figuré premlet, premlačen
sous corde (commerce) v balah
avoir, se mettre la corde au cou biti, zaiti v brezupen položaj
avoir plusieurs, deux, plus d'une corde(s) à son arc imeti več, dvoje, večkot eno železo v ognju
condamner quelqu'un à la corde obsoditi koga na vislice
être envoyé dans les cordes (du ring) biti vržen v vrvi (pri boksanju)
ce n'est pas dans mes cordes (figuré, familier) s tem jaz nimam nobenega posla; to ni v moji kompetenci
marcher, danser, être sur la corde raide biti v kritičnem položaju, znati sijajno loviti ravnotežje, balansirati
mettre la corde autour du cou de quelqu'un komu vrv okoli vratu dati, uničiti ga
montrer la corde (obleka) oguljen, (oseba) uničen biti
parler de corde dans la maison d'un pendu napraviti nespretno, nerodno aluzijo
si la corde ne rompt pas če bo šlo vse po sreči
sauter à la corde preskakovati vrv
grimper à la corde plezati po vrvi
tenir la corde, prendre un virage à la corde ostro rezati ovinek
tirer sur la corde (figuré) zlorabljati naklonjenost, potrpežljivost kake osebe
tirer sur la même corde za isto vrv vleči
toucher la corde sensible dotakniti se boleče točke
il ne vaut pas la corde pour le pendre ni vreden vrvi, s katero bi ga obesili

cordon [kɔrdɔ̃] masculin vrvica, motvoz; trak; okrasni ali nosilni trak (npr. za odlikovanja, redove); policijski kordon; veriga, pas vojaških straž; architecture nazidni venec med nadstropji

cordon-bleu (familier) izvrstna kuharica
cordon de gazon pas zelene trate
cordon littoral ozek obalni pas
cordon (ombilical) popkovina
cordon sanitaire (sanitaren) kordon, varnosten pas
cordon de troupe četni kordon
délier, dénouer les cordons de la bourse razvezati mošnjo, dati denar
tenir serrés les cordons de la bourse ne dati denarja
tenir les cordons de la bourse nadzorovati izdatke v gospodinjstvu
tirer le cordon odpreti vrata, potegniti za vrv, za pripravo, s katero se odpirajo vrata
cordon, s'il vous plaît! (hišniku) prosim, odprite!

cornacchia f

1. zool. črna vrana (Corvus corona)
cornacchia grigia siva vrana (Corvus cornix)

2. pren. žlabudravec, klepetulja; zoprnež:
essere raro come le cornacchie bianche biti redek kot bele vrane

corne [kɔrn] féminin rog; rogovina; roženina; trda koža; rogelj; automobilisme troblja, hupa

de corne rožén
corne d'appel signalni rog, troblja
corne de brume troblja v megli
corne de bélier (architecture) polž
bêtes féminin pluriel à cornes rogata živina
baisser les cornes (figuré) vdati se
faire, montrer les cornes (à quelqu'un) (figuré) norčevati se iz koga
faire une corne à une feuille de papier zavihati vogel pri listu papirja
prendre le taureau par les cornes zgrabiti bika za rogove, lotiti se težav
sonner de la corne hupati, dati signal

cōrno m (m pl. -ni; f pl. -na)

1. (pl. -na) rog:
le corna del cervo jelenje rogovje
alzare le corna pren. dvigati greben, postati ošaben, napihovati se, postavljati se
rompere, spezzare le corna a qcn. pren. koga pretepsti, ponižati, komu odbiti roge
rompersi le corna pren. polomiti si zobe
prendere il toro per le corna pren. zgrabiti bika za roge
avere qcn. sulle corna pren. koga ne prenesti, imeti na piki
dire corna di qcn., dire peste e corna di qcn. pren. koga opravljati
fare le corna pokazati roge (kot urok), rogati se komu

2. evfemistično pog. nič:
non me ne importa un corno! figo mi je mar!
non vale un corno ni piškavega oreha vredno
un corno! figo!

3. (pl. -na) iron. pog.
avere, portare le corna nositi roge (biti prevaran)
fare le corna al marito, alla moglie roge nasaditi možu, ženi

4. (pl. -na)
le corna delle lumache polževe tipalnice; ekst. bunka, buška

5. (pl. -ni) roženina

6. (pl. -ni) rog (predmet v obliki roga):
corno dogale doževa čepica
corno dell'abbondanza (cornucopia) rog izobilja

7. (pl. -ni) glasba rog:
corno inglese angleški rog
corno da caccia lovski rog

8. pren. rog (šilasti konec, vrh):
il corno dell'incudine rog, nos nakovala
i corni della luna lunina krajca
i corni dell'altare oltarni strani
corno d'Africa geogr. afriški rog
i corni del dilemma alternativi dileme, ali ali

cōrpo m

1. telo:
corpo solido, liquido, gassoso fiz. trdno, tekoče, plinasto telo
corpo morto kem. inertno telo
corpi celesti nebesna telesa
gravità dei corpi težnost teles; ekst. predmet:
corpo del reato pravo korpus delikti

2. človeško telo; postava; telesna konstitucija:
avere un corpo asciutto biti vitke postave
guardia del corpo telesni stražar; pren. zaupna oseba
anima e corpo pren. z dušo in telesom
in corpo e anima pren. osebno
avere qcs. in corpo pren. biti zaskrbljen
avere il diavolo in corpo pren. biti nemiren
ricacciare le parole in corpo a qcn. koga ostro zavrniti
a corpo morto pren. besno, z vso silo
combattere corpo a corpo bojevati se prsi v prsi
gli dissi tutto ciò che avevo in corpo povedal sem mu, kar mi je ležalo na srcu
corpo di Bacco! inter. hudiča! prekleto!; ekst. truplo

3. trebuh:
a corpo vuoto, pieno tešč, po jedi
andare di corpo pog. evfemistično opraviti potrebo

4. glavni, osrednji del:
il corpo di un palazzo osrednji del zgradbe
il corpo del discorso osrednji del govora

5. trdnost, čvrstost:
il corpo della voce čvrstost glasu
questo vino ha corpo to vino je močno

6. zbor, ansambel:
corpo diplomatico diplomatski zbor
corpo insegnante učiteljski, predavateljski zbor
corpo di ballo balet, baletni ansambel
corpo elettorale volilno telo, volivci
spirito di corpo solidarnost

7. voj. rod; posebna enota; korpus:
il corpo degli alpini rod alpincev
corpo di guardia stražarji (v izmeni); ekst. stražarnica
corpo d'armata armadni korpus

8. (raccolta ordinata delle opere di un autore) korpus

9. navt. ladijski trup

10. tisk korpus:
corpo minore petit

corporel, le [kɔrpɔrɛl] adjectif telesen

besoin masculin corporel telesna, naravna potreba
exercice masculin corporel telesna vaja
punition féminin corporelle telesna kazen

corps [kɔr] masculin telo; trup; truplo; oseba, familier človek; substanca, konzistenca; glavna stvar, glavna sestavina, glavni del, glavna vsebina; militaire korpus, zbor; zbirka ali zbornik; architecture surova stavba; ohišje; deblo

corps à corps mož proti možu; masculin spopad, pretep
corps et biens (marine) z vsem, kar je na ladji
à deux, trois corps dvo-, tridelen
à son corps défendant v samoobrambi; proti svoji volji; nerad
à mi-corps do pasu
à corps perdu slepo, nepremišljeno; strastno
(de) corps et (d') âme z dušo in telesom
en corps kot celota, vsi skupaj, korporativno
corps aéroporté z letali prevažani korpus (militaire)
corps d'armée armadni zbor
corps de ballet baletni zbor
corps blindé oklopni korpus
corps céleste nebesno telo
corps composé spojina
corps du délit (juridique) corpus delicti
corps diplomatique diplomatski zbor
corps électoral volivci
corps d'élite (militaire) elitne čete
corps enseignant učni, učiteljski zbor; učiteljstvo
corps étranger tuje telo, tujek
corps franc prostovoljski korpus
corps législatif zakonodajno telo
corps médical zdravništvo, zdravniki
corps de métier ceh, bratovščina
corps des sapeurs pompiers požarna bramba
corps simple temeljna snov, element
corps strié siva možganska substanca
combat masculin corps à corps spopad, boj, borba moža proti možu
drôle masculin de corps smešen čudak
esprit masculin de corps kastovski duh
les grands corps de l'Etat, les corps constitués najvišje oblasti, državni organi
séparation de corps et de biens (juridique) ločitev od mize in postelje
n'avoir rien dans le corps imeti prazen želodec, ničesar še ne pojesti
avoir sur le corps (figuré) imeti na vratu
n'être qu'un en deux corps biti eno srce in ena duša
donner corps à quelque chose utelesiti, potrditi, utemeljiti
faire corps (avec) tvoriti enoto (z), biti solidaren (z)
faire bon marché de son corps ne se štediti
former corps tvoriti celoto
passer sur le corps à quelqu'un triumfirati nad kom; brezobzirno ga uničiti
prendre corps (figuré) dobiti obliko, materializirati se, konkretizirati se
prendre, saisir à bras le corps zgrabiti (koga) okrog pasu; odločno se lotiti
savoir, connaître ce qu'il a dans le corps poznati namere kake osebe
une âme saine dans un corps sain zdrav duh v zdravem telesu

corpulentō -āre (corpulentus) v trdno telo spremeniti, trdno telo narediti iz česa; le v pass.: Boet.

corpus -oris, n

1. telo, trup(lo), život: vita corpore et spiritu continetur Ci., animus vinclis corporis liberatus Ci., dolorem corporis pati, corporis voluptates et dolores, sicam in consulis corpore defigere Ci., nostra omnis vis in animo et corpore sita est S., mortale c. H., nisi … fugerit … aquosus albo corpore languor H. (toda: albo corpore Pl. bele polti), corpore quaestum facere Pl. od telesa živeti, corpus vulgare L. svoje telo ponujati (prodajati), ex vulgato corpore genitus L. sin vlačuge, meretrix corpus iunctura Quiriti Q.; (o živalih): c. tauri V., ovis lanā corpus (grški acc.) amicta suā O., ibi ponunt sua corpora phocae O.; (o stvareh) telo, snov, tvarina: atomi sunt individua corpora Ci. telesca, quot haberet corpora pulvis O. kolikor zrnc, genitalia corpora O. prvine, corpus aquae Lucr., Neptuni Lucr. morska voda, c. materiaï Lucr. = tvarina, c. piceae Plin.

2. occ.
a) meso na telesu: ossa subiecta corpori Ci., corpus amittere Ci. ep., Lucr. (s)hujšati, težo izgubiti (izgubljati), corpus subducere O. telo (z)medliti, abiit corpus colorque O. ob meso in barvo sem, vertere in corporis usum O. v meso, corpus facere Cels. (o)debeleti, quo cibo fecisti tantum corporis? Ph. si se tako zredil; sinekdoha moda (neutr. pl.): dedit hic pro corpore nummos H. (namreč zato, da mu ne bi izrezali mod), damnum amissi corporis Ph. izguba mod. — Od tod α) les pod drevesno skorjo: nec andrachle offenditur, si non simul incidatur et corpus Plin., tilia et vitis corticem mittunt, sed non vitalem nec proximum corpori Plin. β) pren. (ret.) odevalo, odeja: inducti super corporis speciem Q.; pa tudi jedrnatost v izražanju, jedro, bistvo, stvarno: ut expatientur … et quasi in corpus eant Q., c. eloquentiae Q., orationis Petr.
b) truplo, mrlič, mrtvec: tumulus, qui corpus eius contexerat Ci., corpus ad sepulturam dare Ci., vita erepta est superiore iudicio, nunc, ne corpus eiciatur, laboramus Ci., per eorum (sc. occisorum) corpora reliquos audacissime transire conantes multitudine telorum reppulerunt C., iacentibus ibi paucis armis corporibusque hostium L., silvisque agrisque viisque corpora foeda iacent O., locus vacans corporum Sid.; od tod pesn. corpora = tenje, sence ali duše umrlih: ipse (Charon) … ferrugineā subvectat corpora cymbā V., defunctaque corpora vitā magnanimûm heroum V.
c) trup, čok: caput abscidit, reliquum corpus abiecit in mare Ci., caput est a corpore longe O.

3. met. telo = oseba, bitje, posameznik: vix homines odium suum a corpore eius impuro represserunt Ci. od njegove nečedne osebe, corpus aberat liberatoris Ci., unum vile atque infame corpus L., qui liberum corpus in servitium addixere L. svobodno žensko, svobodnjakinjo, c. captivum S., corpora amantum, volantum, ferarum Lucr., delecta virûm sortiti corpora furtim includunt V., placida carpebant fessa soporem corpora per terras V., tum pendere poenas Cecropidae iussi … septena quotannis corpora natorum V., ultor vestrae, fidissima corpora, mortis O., corpus suum (= se) dedere Cu., pro tribus corporibus triginta milia talentûm auri accipias Cu., rapta sororum corpora prosternunt ferro Sil., de grege servorum magna aut pulcherrima quaeque corpora Iuv., corpora coniugum aut liberorum servitio tradebant T.

4. pren.
a) vsaka členovita celota, skupnost, „telo“: reliquum corpus navium … coriis integebatur C. ostali del ladij, corpora magnarum navium Cu. trebušine, ogrodje, rebra; c. universitatis Ci. ali rerum naturae c. Vell. vesoljni svet, vesoljnost, totum c. rei publicae Ci. celi sestav = c. civitatis L., regni Cu., imperii T., Fl.; totum corpus (po drugih opus) coronā cingere C. vse obkoljene zgradbe, Sicilia dirempta velut a corpore maiore Iust.; tudi o spisih = delo, vse delo, zbirka, zbornik, korpus: usque ad reditum nostrum videtur mihi modicum quoddam corpus confici posse Ci. ep., utros eius habueris libros (duo enim sunt corpora) an utrosque nescio Ci. ep., c. architecturae Vitr., c. omnis iuris Romani L. zbirka, zbornik, tako tudi c. iuris Cod. I. (naslov rimskega zakonika); hos nisi retrahis in corpus Plin. iun. (o pesmih); naposled skupnost stvari sploh, skupna masa, (skupna) vsota: c. rationum, patrimonii, corpora omnia maternae hereditatis Dig.
b) (o ljudeh) (urejena) celota, skupina, skupščina, skupnost, zbor, združenje: nunc in corpus unum confusi omnes L. (o raznih prebivalcih enega mesta), coalescere in populi unius corpus L., commixti corpore tantum subsident Teucri V. le pomešani s celoto latinskega ljudstva, toto certatum est corpore regni V. z vesoljno (vso) močjo, c. militum Cu. vojska, centum pagi iis habitantur magnoque corpore (= magno numero hominum suae civitatis et magno agro, quem possident) efficitur, ut se Suevorum caput credant T., fiunt de uno populo duo corpora Iust. dve državi; occ. stan, kasta, zadruga rokodelcev, bratovščina, ceh: regem sui corporis creari voluerunt L., late fusum id corpus T. stan, c. fabrorum et naviculariorum Dig.