Franja

generō -āre -āvī -ātum (genus)

I.

1. roditi, poroditi, razploditi, ustvariti: pium ex se Anchisen generat ENN., quoniam hominem ... generavit et ornavit deus CI., homines hominum causā esse generatos CI., neque enim ita generati a natura sumus, ut ad lutum et iocum facti esse videamur CI., quem (Oebalum) generasse Telon Sebethyde nympha fertur V., unde nil maius generatur ipso (Iove) H., quale portentum ... nec Iubae tellus generat H., semina generantia ranas O., quae (asina) non primo initu generare coeperit PLIN., terra animalia generat IUST.

2. v pass. = kakega rodu biti, izhajati, izvirati: qui esset Herculis stirpe generatus CI., a quo (deo) populum Rom. generatum accepimus CI., ab origine ultima stirpis Rom. generatus N., Troiā generatus Acestes V., fuit Argolico generatus Alemone quidam Myscelos O., generari et nasci a principibus T. bitje in žitje imeti od plemstva; pren. nastati, postati: mundus ... nullo generatus ortu V., arbor ex sua radice generata CU. (v)zraslo. –

II. metaf.

1. storiti, ustvariti, napraviti, narediti, iznajti: generandi gloria mellis V., g. litem Q., cetera forsitan tenuis quoque ... ingenii vena generare ... queat Q., g. ignem IUST., nihil ex hoc praeiudicii generari DIG.

2. (o ustvarjalni nadarjenosti kakega pesnika, govornika) ustvariti, izumiti, izmisliti si, zamisliti si: g. poëma Q., quae (aetates) nihildum ipsae ex se generare queunt Q., ut facile appareret (versus) ... plane quasi a cogitante atque generante (Nerone) exaratos SUET.

génie [ženi] masculin genij, duh, veleum; velika nadarjenost; inženirske, pionirske čete v vojski; genius, dober duh, duh zaščitnik

de génie genialen
génie civil gradbeništvo
génie investigateur, inventif raziskovalen, iznajditeljski duh
génie méconnu nepriznan genij
génie maritime (državni) inženirji za gradnjo ladij
génie militaire tehnične, inženirske, pionirske čete v vojski
génie des bois gozdni duh (nadnaravno bitje)
peintre masculin de génie genialen slikar
soldat masculin du génie vojak inženirske čete
les sapeurs du génie saperji, pionirji tehničnih čet v vojski
il n'est pas un génie on je nekaj povprečnega
avoir le génie du commerce imeti trgovski talent
cet enfant a le génie de la destruction ta otrok ima pravi (pravcati) talent za uničevanje
faire son service dans le génie služiti vojaščino pri inženirski četi

gēnio¹ m

1. mitol. genij

2. duh:
buono, cattivo genio dobri, zli duh
essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
è un genio universale vsestransko je nadarjen
genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

5. všečnost, prijetnost, okus:
è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
andare a genio biti všeč
di genio rad

genio moški spol genij, duh; duh zaščitnik; značaj, temperament, živahnost, ognjevitost

genio tutelar duh zaščitnik
genio vivo (alegre) živahen temperament
corto de genio duševno omejen
mal genio slaba volja; togota
tener mal genio togoten, razdražljiv biti
tener genio (para) imeti dar (za)
genio y figura, hasta la sepultura značaja ne spremeniš

genius (Genius) -iī, voc. genī (TIB.), m (genere = gīgnere)

1. duh čuvar, duh zaščitnik, genij, božanstvo, ki človeka spremlja od rojstva do groba in z njim deli veselje in žalost: FL., AP., AMM., scit Genius, natale comes qui temperat astrum, naturae deus humanae, mortalis in unum quodque caput, voltu mutabilis, albus et ater (vesel in žalosten) H. Zato so genija poseb. ob rojstnih dneh, svatbah in ob drugih pomembnih obdobjih človeškega življenja častili (pomirjali) z daritvami, kadilom, vinom, cvetlicami idr.: PERS. genium piare H., cras genium mero placabis H. Genij je včasih namestnik človeka samega: genio meo multa bona faciam PL. svojemu geniju (= sebi) bom zelo stregel, genium suum defraudare PL., TER., LUC. svojega genija varati = pritrgati si najpotrebnejše, ničesar si ne privoščiti genium curare vino H. privoščiti si, dobro se imeti ob vinu, December geniis acceptus O. kmetom dobrodošel (ker pozimi ne delajo na polju), indulge genio (= tibi) PERS., quanto tamen pulchrius ... suum genium propitiare T. biti hvaležen samemu sebi = vse imeti sam od sebe (ne od drugih). Pri geniju so tudi prisegali in sicer bodisi pri svojem ali pri geniju čislanih in ljubljenih oseb (sužnji pri geniju svojega gospoda, podložniki pri geniju svojega vladarja): PL., TER., TIB., PETR., SEN. PH., SUET., ULP. (DIG.), te per Genium ... obsecro et obtestor H. Svoje genije so imele tudi vse večje in manjše družbe: narodi, države, mesta, društva, zadruge, rodbine, legije, črede, tudi kraji in pokrajine, celo stanja in opravila: IUV., MART., AMM., PRUD., Genium loci ... precatur V., Genio (sc. urbis Romae) maiores hostiae caesae quinque L.

2. metaf.
a) dajalec veselega, razkošnega življenja, dobrotnik, gostitelj (zajedavcev): tuom gnatum et genium meum (vidi) PL., ecquis est qui mihi commonstret Phaedromum, genium meum? PH., teneo dext(e)ra genium meum PH.
b) (redko) duh, duhovitost, bistroumnost: nemo mathematicus genium indemnatus habebit IUV. preroškega duha (ki bi mu razodel prihodnost), victurus genium debet habere liber MART. mora imeti duhovito dovtipnost, habes nec cor ... nec genium MART. nimaš ne čuta ne uma (za dobre jedi), naspr.: sapis ad genium PL. ugajajo (prijajo) ti dobre jedi.

gennaio m

1. januar:
avere i pulcini di gennaio pren. imeti otroke na stara leta

2. pren. pog. zmrzljivec

gercé, e [žɛrse] adjectif razpokan

avoir les lèvres gercées imeti razpokane ustnice

gerçure [žɛrsür] féminin razpoka, razpokana koža

souffrir des gerçures aux lèvres trpeti, imeti bolečine od razpokane kože na ustnicah
l'écorce d'un arbre couverte de gerçures razpokana drevesna skorja

gerichtet usmerjen; nicht gerichtet neusmerjen; Elektrizität smerni; nicht gerichtet nesmerni; figurativ Vorwürfe usw.: naperjen; gerichtet sein auf imeti za cilj

gering majhen, neznaten, Aussichten, Neigung: neznaten; (unbedeutend) nepomemben; Volk: preprost; Meinung: slab; zu gering premajhen; nicht die geringste Hoffnung niti najmanjšega upanja; gering denken von imeti slabo mnenje o; nicht gering nemajhen; nicht im geringsten niti najmanj, še malo ne

gern

1. rad, sehr gern, zu gern zelo rad; für sein Leben gern nadvse rad; nicht gern nerad; gern haben imeti rad; es gern haben rad..., rad videti, da...

2. gern gesehen drag, ljub

3. lahko (du kannst das gern haben lahko obdržiš), zlahka (sich gern versprechen) zlahka se zmotiti gern geschehen! malenkost!; gern oder ungern/nicht hočeš nočeš; die können mich gern haben! z njimi nočem imeti nič!, naj me nekam pišejo!

Gesicht¹, das, (-/e/s, -er)

1. obraz, (Miene) izraz (na obrazu); das Blut steigt ins Gesicht kri udari v obraz; das Gesicht in den Händen verbergen: zakopati glavo v roke; was machst du für ein Gesicht? kako pa gledaš

2. (Sehvermögen) vid

3. bei der Brotschnitte: namazana stran

4. ugled (das Gesicht wahren čuvati ohranjati ugled, das Gesicht verlieren izgubiti ugled) ins Gesicht sehen einer Gefahr usw. soočiti/soočati se z; ins Gesicht sagen povedati v obraz; zu Gesicht bekommen dobiti pred oči, priti pred oči; ins Gesicht fallen biti v oči; ins Gesicht fassen zagledati; ins Gesicht hinein naravnost v obraz; zu Gesicht stehen pristajati; Gesichter ziehen/schneiden spakovati se; ein langes Gesicht machen dobiti/imeti kisel obraz/dolg nos; ein böses Gesicht ziehen jezno gledati; ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen gledati ko sedem dni dežja; das Gesicht verziehen narediti dolg obraz; wie aus dem Gesicht geschnitten podoben kot jajce jajcu

Gesicht², das, (-/e/s, -e) privid, prikazen; Gesichte haben imeti privide

gesinnt: feindlich gesinnt sein imeti sovražen odnos do, biti nenaklonjen (čemu/komu); freundlich gesinnt sein imeti prijateljski odnos do, biti naklonjen (čemu/komu); politisch gesinnt političnega prepričanja

gesonnen ➞ sinnen; gesonnen sein imeti namen; gut gesonnen prijateljsko razpoložen do; feindlich/übel gesonnen nenaklonjen

get^*1 [get]

1. prehodni glagol
dobiti; pridobiti zaslužiti; vzeti, jemati; preskrbeti, nabaviti, omisliti si, kupiti; spraviti, spravljati (pridelke); doseči; ujeti; razumeti, naučiti se, doumeti; zvedeti; dati si narediti
ameriško, sleng razjeziti, razdražiti

2. neprehodni glagol
postati; priti, dospeti; napotiti se; navaditi se
ameriško, sleng popihati jo

to get acquainted seznaniti se
to get to be postati
to get better okrevati
to get the better of s.o. premagati koga
to get the best of s.th. najbolje opraviti
to get one's back up razjeziti se
to get the bullet (ali boot, sack, mitten) biti odpuščen
to get clear of znebiti, otresti se
sleng get cracking! loti se posla!
to get dressed obleči se
to get done dati si narediti
there's no getting around nič ne pomaga
to get drunk opijaniti se
to get a glimpse of bežno zagledati
to get even with s.o. obračunati s kom
to get one's eye in navaditi se, prilagoditi se
to get on a fair treat zelo dobro napredovati
sleng to get s.o.'s goat razjeziti, razdražiti koga
get you gone! proč od tod, izgini(te)!
to get the goods on s.o. dobiti dokaze proti komu
to get a grip of obvladati, premagati
sleng to get a big hand zelo ugajati, doživeti velik uspeh
to get the hang of s.th. razumeti, doumeti kaj
to have got to (z nedoločnikom) morati, biti prisiljen
to get by heart naučiti se na pamet
ameriško, sleng to get in Dutch with zameriti se komu
to get hold of polastiti se
pogovorno to get the kick out of s.th. uživati nad čim
to get to know spoznati
sleng to get left razočarati se, podleči
to get lost zgubiti se
to get to like vzljubiti
to get it (in the neck) biti grajan, kaznova
to get a move on pohiteti
to get married poročiti se
to get on s.o.'s nerves dražiti koga
to get nowhere nič ne doseči
to get possession of s.th. polastiti se česa
to get a sight of zagledati
to get the sow (ali pig) by the tail (ali ear), to get the wrong sow by the ear zmotiti se
to get over (ali round) s.o. pregovoriti koga
to get s.o. razumeti koga; imeti koga za norca
sleng to get the raspberry biti zasmehovan
sleng to get rattled zmesti se, postati živčen
to get ready pripraviti se
to get rid (ali quit) znebiti se
to get a rise out of s.o. razdražiti koga
to get one's second wind oddahniti si
to get one's shoes soled dati si podplatiti čevlje
to get to sleep zaspati
to get a slip pelin dobiti, biti zavrnjen
to get the start of s.o. prehiteti koga
to get there doseči uspeh
to get well ozdraveti
to get the wind of s.th. zvedeti, zavohati, zaslutiti kaj
figurativno to get the wind up prestrašiti se
to get to work lotiti se dela
to get the worst of the bargain zgubiti, biti premagan
to get s.o. wrong napačno koga razumeti
to get used to doing s.th. navaditi se česa
to get the upper hand of s.o. premagati koga

Gewahrsam, der, Recht pripor, pridržanje; hramba; in Gewahrsam bringen spraviti na varno; in Gewahrsam haben imeti na varnem/pod ključem

Gewalt, die, (-, -en)

1. (Macht) oblast (ausübende izvršna, gesetzgebende zakonodajna), in seiner Gewalt haben imeti v oblasti; väterliche/elterliche Gewalt očetovska/starševska oblast; öffentliche Gewalten oblasti; Trennung der Gewalten ločitev oblasti; (Zuständigkeit) pristojnost; sich in der Gewalt haben imeti se v oblasti

2. der Explosion, des Sturmes: sila; höhere Gewalt višja sila

3. (Gewalttätigkeit) sila, nasilje, groba sila; mit Gewalt s silo; mit aller Gewalt z vso silo, na vse pretege; durch Gewalt nasilno; Gewalt anwenden uporabiti silo; Gewalt antun storiti silo, posiliti

4. (Zwang) moč; das steht nicht in meiner Gewalt to ni v moji moči

Gewicht, das, (-/e/s, -e) teža (tudi figurativ); zum Wiegen: utež; Sport uteži; Jagd rogovje; Gewicht legen auf poudarjati; (schwer) ins Gewicht fallen imeti (veliko) težo, biti (zelo) pomemben; von Gewicht sein imeti težo/pomen/vpliv

Gewissen, das, vest (reines Gewissen čista vest), ein gutes/schlechtes/ruhiges Gewissen haben imeti čisto/slabo/mirno vest; jemanden/etwas auf dem Gewissen haben imeti (koga/kaj) na vesti; sich kein Gewissen machen ne jemati si k srcu; jemandem ins Gewissen reden prigovarjati; auf sein Gewissen nehmen vzeti na svojo glavo; sein Gewissen erleichtern olajšati si vest; die Stimme des Gewissens glas vesti