cūstōs (po drugih cŭstōs) -ōdis, m
1. stražar, čuvar (čuvaj), paznik, varuh, čuvarica, varuhinja: clamor a vigilibus fanique custodibus tollitur Ci., custosne urbis an direptor et vexator esset Antonius Ci., c. defensorque provinciae Ci., praesides libertatis custodesque tribuni plebis Ci., c. ac vindex cupiditatum Ci., custodem religionum, comitiorum, rerum omnium urbanarum facere aliquem Ci., c. capitis mei, rei publicae, senatūs, dignitatis, fidei, litterarum, otii Ci., salutis Ci., Cu., custodes salutis suae Q., custos saluti T., custos … in frumento publico est positus Ci., gazae c. regiae N. ali c. pecuniae regiae Cu. kraljevi zakladnik, in hortis custodem imponere fructus servandi causā N., c. agri captivi S. fr., portae L., ipse pecuniae quam regni melior c. L., custode rerum Caesare H., optime Romulae custos gentis H. (o Avgustu), virtutis verae custos rigidusque satelles H., severum custodem pudicitiae (časti) agere Val. Max., c. pecuniae immensae Sen. rh. (o skopuhu), arcis Cu., casae, istius domicilii Sen. ph., L. Piso urbis c. Sen. ph. ali securitatis urbanae c. (= praefectus urbi) Vell., custodes legum Col., assiduus c. auctoritatis Plin., c. patrimonii Q., hortorum Suet., iurium T.; (o čuvarju živine): c. caprigeni pecoris Ci. poet., formosi pecoris, gregis V., ovium H. ovčar, boum O. govedar; (o živalih čuvajih, poseb. o psih): c. Tartareus (= Cerberus) V., c. liminis Ph., villae Col., c. mutus Col., serpentem custodem ibi ponere Hyg., magnus draco, quem canunt poëtae custodem Scythici fuisse luci Mart.; preg.: o praeclarum custodem ovium, ut aiunt, lupum! Ci.; custos kot fem.: antiqua herilis fida custos corporis Enn. ap. Non., domus Herculei custos Pinaria sacri V., sacerdos (svečenica), Hesperidum templi custos V., c. aedicularum Petr. vratarica.
2. occ.
a) (o božanstvih) varuh = zaščitnik, zavetnik; kot fem. varuhinja = zaščitnica, zavetnica: dii custodes conservatoresque huius urbis Ci., Priape, custos es pauperis horti V., ab Iove Neptunoque sacri custode Tarenti H., claustraque custodem pacis cohibentia Ianum H., armenti c. O. (o Panu), Iovi Custodi templum ingens … sacravit T., novam … excitavit aedem in Capitolio Custodi Iovi Suet.; c. urbis, Minerva Ci., nemorum Latonia c. V., montium c. nemorumque Virgo H. (o Diani), perpetuorum c. Vesta ignium Vell.
b) vodnik mladega človeka, učitelj, mentor: his discipulis privos custodes dabo Pl., vici cautos custodes meos Pl., bone custos, salve Ter., appositi erant custodes, qui eum a pristino victu deducerent N., dum custodis eges H., ipse (pater) mihi custos incorruptissimus omnes circum doctores aderat H., imberbus iuvenis, tandem custode remoto, gaudet equis canibusque H., custos famulusque dei Silenus alumni H., c. et comes Iuli V., custodem nobis et paedagogum dedit Sen. ph., cui (adulescenti) in rubrico aetatis non praeceptor modo, sed custos etiam rectorque quaerendus est Plin. iun., discipuli c. Iuv.; kot fem.: natarum altrix eadem et fidissima custos Stat. vodnica, učiteljica.
c) čuvar, spremljevalec kake ženske (nav. skopljenec): aliquem custodem concubinae addere Pl., custodem assiduum Ioni apponere virgini Acc. fr., virginis abditae custos pavidus H., multae tibi tum officient res, custodes, lectica, ciniflones H., vigil c., c. otiosus puellae, custode amoto O., dure vir, imposito tenerae custode puellae nihil agis O., nimium servat custos Iunonius (od Junone najeti) Io O., quos tibi custodes ponam? Pr.
č) voj. čuvar α) stalni spremljevalec, sprevodnik, telesni stražar, v pl. tudi = telesna straža; nav. custos corporis, v stiku včasih le custos: qui corporis custos fuerat Alexandri N., inter corporis custodes iter facere N., qui externorum corpori custodes aderant T., rediit iam in cubiculum, unde iam et custodes diffugerant Suet. β) vojaški stražar, stražnik, straža: nullus est portis custos Ci., cubiculi custodes N. sobni stražarji, custodes ponere N., custodes disponere in vallo C., Lentulus Spinther de muro cum vigiliis custodibusque nostris colloquitur C., custodes dividere per domos eorum L., custodes fallere L., imber … custodes vigilesque dilapsos e stationibus suffugere in tecta coëgit L., custodes removere Val. Max., amotis custodibus T., custodes in urbe Suet. γ) v pl. posadka, varstvo, zaščita: custodes dare Ci., N. fr., eius pontis … custodes reliquit principes N., interfectis Novioduni custodibus C., interficere paucos custodes arcis L.
d) custos armorum orož(nič)ar, vojaški čin v vojski in mornarici: Paul. (Dig.).
e) jetniški paznik, jetničar: quoi bini custodes semper totis (h)oris occubant Pl., clam se custodibus subduxit N., iugulari a custodibus N., praefectus custodum N. ječar, in manicis et compedibus saevo te sub custode tenebo H., tradi custodibus Auct. b. Afr., corruptis custodibus effugere T.; popolno: custos carceris Pl.
f) paznik, nadzornik pri oddajanju glasovnic: aliquem suis comitiis praerogativae primum custodem praeficere Ci., custodes tabellarum Ci.
g) paznik, opazovalec, nadzornik kake osebe, zasledovalec: Ca., numnam hic relictus (es) custos, ne … Ter., „Custodem“, inquit, „Tullio me apponite“ Ci., Dumnorigi custodes ponit, ut, quae agat, quibuscum loquatur, scire possit C., Bessus … custos verius quam comes Cu., alium custodem dare, qui attendat Plin. drugega opazovalca dati, inditi custodes T., efflagitare aliquem … custodem factis atque dictis suis Suet.
h) α) astr. Custos (= Ἀρκτοφύλαξ) ozvezdje Medvedar: Vitr. β) založna vitica na vinski trti: Ca., Col., Plin.
3.
a) (o pooseb. abstr.) čuvar, varuh, kot fem. čuvarka, varuhinja: sapientia c. et procuratrix totius hominis Ci., fortitudo c. dignitatis Ci., malus est c. diuturnitatis metus Ci. slab porok trajne posesti je strah, ipsaque (natura) corporis est custos Lucr., leges diligentissime pudoris custodes Q.
b) met. (o pooseb. konkr.), le pesn. shranilo, shramba: eburnea telorum custos (= pharetra) O., dantque sacerdoti custodem turis acerram O.
Zadetki iskanja
- cutané, e [kutane] adjectif kožen
- cvetéti (-ím) imperf.
1. fiorire
2. pren. fiorire; essere nel pieno rigoglio; prosperare:
trgovina je cvetela fiorivano i commerci
3. pren. (cefrati se) sfilacciarsi, stracciarsi, logorarsi (vestito):
pren. rožice ji ne cvetijo non vive certo in un letto di rose
pren. od zadrege so mu uhlji cveteli dall'imbarazzo è diventato rosso come un peperone, fino alla cima delle orecchie - cvétka (-e) f dem. od cvetica
1. fiorellino, fioretto
2. pren. parola sconcia
3. pren. fioretto, fiorettatura:
iron. govor, poln retoričnih cvetk un discorso tutto fioretti
iron. to ti je prava cvetka è una gran civetta
šalj. cvetke iz dijaškega življenja fioretti, aneddoti di vita studentesca - cvetlíca (-e) f
1. fiore:
poljska, vrtna cvetlica fiore di campo, di giardino
pren. umetna cvetlica fiore artificiale
življenje mu ni bilo postlano s cvetlicami la sua vita non è stata certo un letto di rose
2. agr. bouquet - cyclonal, e, aux [siklɔnal, no] adjectif ciklonski
- cynicus 3 (gr. κυνικός)
1. pasji; medic. spastici cynici Plin. bolni za pasjim krčem, pasjemu krču podvrženi.
2. Cynicus 3, adv. -ē kiniški (ciniški) = kiniški ločini (filozofski šoli) pripadajoč. Glavno načelo te šole, ki jo je ustanovil sokratik Antisten, je bilo izogibanje vsem življenjskim potrebščinam in s tem pridobitev nravne svobode in neodvisnosti. Vzdevek Cynicus 3 prihaja deloma od tod, ker so se privrženci te ločine zbirali na Kinosargu (Cynosarges), še bolj pa, ker se je Atencem zdelo njihovo mišljenje in življenje „pasje“. Poleg Antistena sta najznamenitejša predstavnika te šole Diogen (ὁ κύων) in Kratet (Cratēs -ētis); gens (ločina) Pl., Cynice hic accipimur Pl., cena Petr. boren obed, Cynicae institutionis doctor T. učitelj kiniške filozofije. — Od tod subst. Cynicus -ī, m kinik (cinik), kiniški filozof, v pl. kiniki, kiniška ločina: Varr. fr., Cynicorum autem rationem atque vitam alii cadere in sapientem dicunt, … alii nullo modo Ci., mordacem Cynicum sic eludebat H., non doluit patriā Cynicus procul esse Sinopeus (= Diogenes) O., Cynici nudi (= Diogenis) dolia Iuv. - čákati (-am) imperf. ➞ počakati
1. aspettare, attendere:
čakati prijatelja, telefonski klic, na novico aspettare un amico, una telefonata, una notizia
čakati na službo aspettare un impiego; adm. essere nelle liste di attesa
lovec čaka na lisico il cacciatore apposta la volpe
2. (pričakovati) aspettare:
čakati otroka aspettare un bambino
pren. komaj čakam non vedo l'ora (che, di)
čakati v vrsti fare la fila per
3. čakati kaj (dogodek) aspettare, attendere:
kdo ve, kaj nas še čaka chissà cosa ci attende
4.
čakati (na) (biti pripravljen za koga) essere pronto
kosilo čaka na mizi il pranzo è in tavola
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pustiti se čakati farsi attendere
to delo ne more čakati questo lavoro non può aspettare
na to boš še dolgo čakal campa, cavallo mio, ché l'erba cresce
čakati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano
PREGOVORI:
kdor čaka, ta dočaka bisogna dar tempo al tempo; tempo e pazienza fanno più che forza e dispetto; col tempo e con la paglia maturano le nespole - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - částen (-tna -o) adj.
1. d'onore; onorato, onorevole:
vsako delo je častno ogni lavoro è onorato
dati častno besedo dare la parola d'onore
2. onorifico, d'onore; onorario, honoris causa:
častna četa plotone d'onore
častno mesto posto d'onore
voj. častni pozdrav presentat'arm
častni naslov titolo onorifico
častni član membro onorario
častni doktor dottore honoris causa
3. (ki ne prinaša materialnih koristi) onorifico, onorario:
častna funkcija carica onorifica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. častni dolg debito d'onore
šport. častni gol il gol, il punto della bandiera
častna izjema eccezione (che conferma la regola) - če
A) konj.
1. (v pogojnih odvisnikih) se, qualora; casomai:
če si lačen, ti bom dal kruha se hai fame, ti darò del pane
če bi molčal, bi te imeli za pametnega se avessi taciuto, saresti passato per saggio
(za izražanje skromnega mnenja) se:
če se ne motim, bo kmalu svatba se non sbaglio, fra poco si sposano
(za izražanje ugibanja):
kje je denarnica? če ni v suknjiču? dov'è il portafogli? sarà nella giacca!
komaj če sta spregovorila deset besed si saranno dette sì e no dieci parole
(za izražanje želje, omiljenega ukaza):
kaj če bi raje prišli jutri? e se veniste domani?
kaj če bi stopili v hišo? e se entrassimo in casa?
(za izražanje stopnjevanja z dodatno trditvijo) se:
stvar je nepotrebna, če ne nevarna non è necessario, se non forse pericoloso
(v eliptičnih izrazih) se:
prekliči, če ne... ritratta, se no...
2. (v časovnih odvisnikih) se, quando:
vsakomur dobro de, če ga hvalijo a tutti fa piacere se (quando) si viene lodati
3. (v dopustnih odvisnikih) anche se:
če se na glavo postaviš, ti ne dam non ti do neanche se ti fai in quattro
4. (v vzročnih odvisnikih) se:
jej, če ti rečem mangia, se te lo dico
5. (v primerjalnih odvisnikih) ○:
če je bolj jezen, bolj pije più è arrabbiato e più beve
prej če začnemo, prej bo opravljeno prima cominciamo e prima sarà fatto
6. (v odvisnih vprašalnih stavkih) se:
vprašal sem ga, če je res gli ho chiesto se era vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
če le sempre che, soltanto che
če seveda beninteso che
če sploh seppure
B) subst. se:
nehaj že s svojim večnim če! e smettila coi tuoi eterni se! - čédnost (-i) f
1. virtù:
pren. hinavščino zavijati v plašč čednosti ammantare di virtù l'ipocrisia
2. star. onestà
3. star. (odlika) pregio, qualità
PREGOVORI:
skromnost je lepa čednost la modestia è la madre delle virtù - čéšnja (-e) f
1. bot. (drevo) ciliegio (Prunus avium)
2. (sad) ciliegia:
pren. zardeti kot češnja diventar rosso come una ciliegia
pog. z njim ni dobro češenj zobati con lui è meglio non aver a che fare
3. (češnjev les) (legno di) ciliegio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
bot. japonska češnja ciliegio giapponese
judovska češnja alchechengi (Physalis alhehengi)
kozja češnja (čistilna krhlica) ramno (Rhamnus catharchica)
pasja češnja frangola (Rhamnus frangula)
volčja češnja belladonna (Atropa belladonna) - četŕt adv.
1. (del merske enote) quarto:
četrt vina un quarto, un quartino di vino
elipt. pog. četrt kruha un quarto (di chilo) di pane
2. (del časovne enote) quarto:
avtobus odpelje vsake četrt ure l'autobus parte ogni quarto d'ora
minilo je četrt stoletja è passato un quarto di secolo - čez2 prep.
1. (za izražanje gibanja ali smeri na drugo stran, po površini, skozi kaj, okoli česa) oltre, per, attorno:
skočiti čez jarek saltare il fosso
odpraviti se čez morje andare oltre oceano
potovati v Zagreb čez Novo mesto andare a Zagabria passando per Novo mesto
tanka čez pas stretta (attorno) alla vita
2. (za izražanje časa, po katerem se kaj zgodi) fra:
vrnem se čez pet minut torno fra cinque minuti
durante:
čez teden ga ni durante la settimana non c'è, è assente
3. (za izražanje presežene mere) più di:
meri čez dva metra misura più di due metri
4. (za izražanje nasprotovanja) contro:
pritoževati se čez draginjo protestare contro il carovita
pog. vsi so čezme tutti sono contro di me, ce l'hanno con me
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vpiti drug čez drugega gridare confusamente
pog. komu čez glavo zrasti non temere più qcn., non curarsi più degli ammonimenti, dei consigli di qcn.
pog. imeti česa čez glavo averne fin sopra i capelli di qcs.
imeti dela čez glavo essere oberato di lavoro
pog. dobiti jih čez hrbet buscarle, prenderle
pren. napraviti križ čez kaj farci sopra una croce
pog. dati otroka čez koleno picchiare il bambino, suonarle al bambino
pog. biti čez les mancare di una rotella, di un venerdì
zasloveti čez noč diventare famoso da un giorno all'altro
pog. biti malo čez les essere toccato nel cervello, essere svitato
čez mero jesti mangiare a crepapelle
šport. tek čez drn in strn cross country
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride metti la roba in un cantone, che viene il tempo ch'ella ha stagione - čéz1 adv.
1. (izraža gibanje na drugo stran) oltre; di là, di qua:
priti čez attraversare, passare di là
2. (onkraj) di là, dall'altra parte
3. (izraža preseženo mero) più, oltre:
možu je šestdeset let in čez ha sessant'anni e passa
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
čez in čez completamente, del tutto
pog. komu dati kaj čez lasciare qcs. a qcn.
pog. dati, vreči čez vomitare
pog. imeti koga čez aver cura di qcn.
pog. iti čez traboccare
pog. iti čez (v tujino) passare clandestinamente il confine
pog. (v ljudskem petju) peti čez crescere di voce
pog. delati na čez lavorare a forfait - čìč (číča) m nareč. lo star seduti
PREGOVORI:
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano ha poco oggi e niente domani - čígar pron. inv. il, la, i, le cui:
sosed, čigar hiša je zgorela il vicino, la cui casa è bruciata - čigáv (-a -o) pron. di chi, di quale:
čigava je ta knjiga? di chi è il libro? - číl (-a -o) adj. robusto; fresco; vispo, arzillo, vegeto:
čil in zdrav vivo e vegeto