Franja

dreg [dreg] samostalnik
zadnji ostanek
množina usedlina, gošča, kalež; tropine
figurativno sodrga

to the dregs do dna (izpiti)
not a dreg prav nič

drei tri; zu dreien v troje; je drei po tri; er kann nicht bis drei zählen ne zna šteti do tri; in drei Worten erklären v nekaj besedah; eher man bis drei zählen kann v trenutku; aller guten Dinge sind drei tri je prava mera

dreiviertel, drei viertel tričetrt; dreiviertel voll poln do treh četrtin

drèk (drêka) m vulg.

1. (blato, govno, iztrebki) merda, stronzo, sterco; escremento, feci

2. (ničvredno, nepomembno) merda, stronzo

3. (neprijeten, zapleten položaj) merda:
biti, stati do kolen v dreku essere nella merda fino al collo

4. (za izražanje zanikanja ali zelo majhne mere) fico secco, merda:
me pa res drek briga non mi importa un fico secco
(za izražanje omalovaževanja) drek je vse skupaj è tutt'una merda
(za izražanje omalovaževanja v medmetni rabi) drek pa taka zabava che festa di merda!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse en drek fa lo stesso
biti za en drek non valere un fico secco
pritoževati se za vsak drek protestare per ogni nonnulla

dress¹ [dres] samostalnik
oblačilo, (ženska) obleka; nakit
vojska uniforma

high dress do vratu zapeta obleka
low dress dekoltirana obleka
full dress svečana obleka
fancy dress maškaradna obleka
morning dress vsakdanja, navadna obleka
dress rehearsal generalka, glavna skušnja
evening dress večerna obleka, frak, plesna obleka
dress allowance ženin prost denar

drevíti

dreviti konja do smrti reventar un caballo; hacer correr un caballo a toda velocidad

dringen (drang, gedrungen) prodreti, prodirati (in v, aus iz); in jemanden dringen siliti/riniti v (koga); auf (Antwort, Zahlung) dringen terjati (odgovor, plačilo), priganjati k; durchs Herz dringen zaboleti, boleti; zu Herzen dringen iti do srca

drink^*1 [driŋk]

1. prehodni glagol
piti, popiti, srkati; zapiti

2. neprehodni glagol
popivati, pijančevati; nazdraviti; globoko dihati

to drink the air vdihavati zrak
to drink o.s. to death napiti se do onemoglosti
to drink hard (ali deep, like a fish) piti ko žolna
to drink a toast nazdraviti komu
to drink one's fill napiti se, kolikor komu drago
to drink the waters piti mineralno vodo (v zdravilišču)
to drink s.o. under the table spraviti koga pod mizo
to drink o.s. into an illness nakopati si bolezen s pijančevanjem

dripping¹ [drípiŋ] pridevnik
moker, premočen

dripping wet do kože moker

drôb drȍba m, mest. u dròbu, mn. dròbovi drob: trese mu se drob od smijeha, od smeha; drob me boli na nekoga sumim nekoga; vidjeti nekome u drob poznati koga do podrobnosti; svrghut drob povešen želodec

drobtinic|a ženski spol (-e …) das Krümelchen, der Brösel
do zadnje drobtinice bis auf die letzte Krume
ne pustiti: niti drobtinice keinen Krümel/nicht einen Krümel
materine drobtinice množina, rastlinstvo, botanika (beli vratič) das Mutterkraut

droit [drɔit] samostalnik
pravno pravica

droits of Admiralty pravica britanskega ministrstva za mornarico do sovražnih ladij

droit [drwa] masculin pravo; pravica, upravičenost; pristojbina, dajatev, (indirekten) davek, carina

à bon droit po pravici, upravičeno
à qui de droit upravičencu; pristojnemu
à tort ou à droit prav, ali ne prav, tako ali tako
à tort et à droit na vsak način, vseeno kako
de (plein) droit s polno pravico
de quel droit s kakšno pravico
en droit po pravu, pravno
par droit et raison z vso pravico
par voie de droit po pravni poti
tous droits réservés vse pravice pridržane
droits acquis pridobljene pravice
droit administratif upravno pravo
droit d'aînesse, de primogéniture pravica prvorojenstva
droit d'asile pravica do azila
droits pluriel d'auteur vsota, ki jo založnik plača avtorju knjige; avtorski honorar
droit cambial menično pravo
droit canon(ique) kánonsko pravo
droit de cité domovinska pravica
droit civil civilno pravo
des droits civiques državljanske pravice
droit commercial trgovinsko pravo
droit commun obče pravo
droit constitutionnel, public ustavno, javno pravo
droit coutumier običajno pravo
droit criminel, pénal kazensko pravo
droit domestique, de famille družinsko pravo
droit d'édition založniško pravo
droit électoral volilna pravica
droit d'enregistrement vpisnina
droit d'entrée; droit de sortie vstopnina, vstopna, uvozna carina; izvozna carina
droit féodal fevdalno pravo
droit financier finančno pravo
droit fiscal davčno pravo, davčni zakoni
droit foncier zemljiško pravo
droit du plus fort pravica močnejšega, pravica pesti
droit de gage zastavno pravo
droit des gens, international (public) mednarodno pravo
droit de grâce pravica do pomilostitve
droit de greffe (juridique) pisarniška pristojbina
droit de grève pravica do stavke
droit de la guerre vojno pravo
droits pluriel de l'homme človekove pravice
droits pluriel d'inscription vpisnina
droit de l'instance pravdne pristojbine
droit maritime pomorsko pravo
droit minoritaire manjšinjsko pravo
droit de naturalité pravica do naturalizacije
droit notariat notarske pristojbine
droit d'octroi mitnina
droit ouvrier delovno pravo
droit de plainte pravica do pritožbe
droits pluriel de port pristaniške pristojbine
droit de préavis pravica do odpovedi
droit privé zasebno pravo
droit protecteur zaščitna carina
droit public javno pravo
droit de recours pravica do priziva, do pritožbe
droit de reproduction pravica do ponatisa
droit romain rimsko pravo
droit successif successoral, de succession nasledstveno pravo
droits pluriel successifs podedovane pravice
droit de timbre kolekovina
droit de trouvaille pravica do najdenine, najdenina
droits pluriel universitaires študijske pristojbine
droit de veto pravica veta
droit de vote glasovalna, volilna pravica
ayant droit masculin upravičenec
avant faire droit pred definitivno sodbo
docteur masculin, étudiant masculin en droit doktor, študent prava
faculté féminin de droit pravna fakulteta
professeur masculin de droit profesor prava
aller sur les droits de quelqu'un poseči v pravice kake osebe
avoir droit à quelque chose imeti pravico do česa
avoir le droit de biti upravičen za kaj, imeti pravico do
avoir des droits sur quelque chose zahtevati, lastiti si kaj
conférer le droit à quelqu'un da(ja)ti komu pravico
être dans son droit imeti pravico, imeti prav
être en droit de biti upravičen do, za
être fondé en droit biti pravnoveljaven
faire son droit študirati pravo
faire valoir ses droits sur quelque chose uveljaviti svoje pravice do
faire droit à une demande ugoditi prošnji
priver quelqu'un de ses droits odvzeti komu njegove pravice
revendiquer son droit zahtevati svojo pravico
user d'un droit uporabiti pravico
c'est le droit du jeu to je (tukaj) v navadi, običaj
cela va de droit to je čisto prav
la force prime le droit sila je močnejša kot pravica
où il n'y a pas de quoi, le roi perd son droit kjer ničesar ni, pride še cesar ob svojo pravico

drop¹ [drɔp]

1. neprehodni glagol (from)
kapljati, kaniti (with)
cediti se, teči; pasti, spustiti se; padati (cene) (from, out of)
ven pasti, izpasti; prenehati; pasti v nezavest, zrušiti se
figurativno umreti

2. prehodni glagol
pokapati; prelivati; izpustiti; opustiti, prekiniti; spustiti se; splaviti, povreči; oglasiti se pri kom; namigniti

to drop an acquaintance (ali s.o.) prekiniti stike s kom
to drop asleep zaspati
to drop astern zaostajati (za ladjo)
to drop the anchor usidrati se
to drop back to the old life vrniti se k staremu načinu življenja
to drop a hint namigniti
to drop a line napisati par besed
to drop from sight izginiti, zgubiti se
to drop to the rear zaosta(ja)ti
drop it! nehaj že!
to drop a bird ustreliti ptiča
figurativno to drop a brick narediti nerodno napako, ustreliti kozla, blekniti
to drop lamb ojagnjiti se
to let drop izpustiti
till one drops do onemoglosti
to drop short ne zadostovati; ne doseči cilja
to drop a bird on the wing ustreliti ptico med poletom
to drop a curtsy prikloniti se
figurativno to drop the curtain narediti konec
to drop into bad habits zabresti v slabe navade

drug² (-a, -o)
drug drugega …/druga druge …/drugo drugega … einander (pomagati drug drugemu/druga drugi einander helfen; ne poznati drug drugega einander nicht kennen; sovražiti drug drugega einander hassen); s predlogi: -einander (brez ohneeinander, čez/prek übereinander, figurativno durcheinander, do zueinander, gegeneinander, aneinander, iz auseinander, k zueinander, med untereinander, mimo nebeneinander, na aufeinander, aneinander, nad übereinander, nasproti gegeneinander, o übereinander, voneinander, ob aneinander, umeinander, okoli/okrog umeinander, po umeinander, nacheinander, durcheinander, pod untereinander, poleg/zraven nebeneinander, pred voreinander, pri beieinander, proti/zoper gegeneinander, skozi durcheinander, v ineinander, vpričo voreinander, z miteinander, za füreinander, nacheinander, hintereinander, zueinander, umeinander)
drugega na drugega zložiti: aufeinander, übereinander
drugega k drugemu aneinander
drugega pod drugega untereinander
drug od drugega voreinander
drug za drugim [hintereinanderher] hintereinander her, nacheinander
biti drug nad drugim [übereinanderliegen] übereinander liegen, [übereinanderstehen] übereinander stehen (podobne zloženke so možne z mnogimi drugimi glagoli : [übereinanderliegen] übereinander liegen, [untereinanderliegen] untereinander liegen, [hintereinanderfahren] hintereinander fahren …)
drug/eden za drugim einer um den anderen
| ➞ → eden za drugim, ➞ → med seboj, ➞ → vzajemno

drugáče otherwise; in another (ali different) way (ali manner); differently (od from)

takó ali drugáče somehow; one way or other
drugáče (v drugih ozirih) in other respects; (sicer) else
to je čisto drugáče it is quite difrerent, pogovorno it's not at all like that
v mojem primeru je (ravno) drugáče in my case the boot is on the other foot
čisto drugáče (ravno nasprotno) just the other way, just the other way round
če ni drugáče možno if there is no other way
na to gledam čisto drugáče I look upon it in quite a different light
drugáče misliti to differ in opinion
sedaj drugáče misliti to have second thoughts
drugáče postopati, ravnati kot sicer (običajno) to act differently than usual
ne morem drugáče, kot da se smejem I can't help laughing
stôri to takoj, drugáče (sicer) ti bo žal do it at once, or you'll regret it (ali you'll be sorry)

drugač|en (-na, -no)

1. anders, andersartig, [andersgeartet] anders geartet; (drug) ein anderer

2. (odstopajoč od) mnenja, nazori: abweichend; (drugačne vrste) verschiedenartig; (nenormalen) abartig; (druge vrste) artfremd; (homoseksualen) anders, pogovorno: andersherum

3. poročilo: [anderslautend] anders lautend

4. (razlikujoč se) verschieden (od kraja do kraja örtlich verschieden); (spremenjen) verändert

5.
drugačnega …/ drugačne … anders-
(spola andersgeschlechtlich, barve kože andersfarbig, vere andersgläubig, mnenja/prepričanja andersgesinnt)
|
takšni in drugačni solche und solche
biti drugačen anders geartet sein, aus der Reihe tanzen, aus der Art schlagen

drúg(i) -a, -o second; other, another

drúgi dan v mesecu the second
drúgi (naslednji) dan next day
drúgi najboljši second best
2. november 2nd November (beri: the second of November), November 2nd (beri: November the second)
drúgi razred second class
Karl II Charles II (beri: Charles the Second)
nihče drúg (kot on) nobody else (but he, pogovorno him)
vsak drúgi one in two
vsak drúgi dan every second (ali other) day
eden za drúgim one by one, one after the other, one after another
drúga dva the other two, the two others
na drúgi strani (figurativno) on the other hand
drúgi pot (drugič enkrat) some other time
drúgi po velikosti second biggest, second largest
eden drúgega one another, each other, mutually
eden in drugi both (of them)
bratranec (sestrična) v 2. kolenu second cousin
drugi (ostali) the other
kabina 2. razreda second-class cabin
nihče drúg kot no (ali none) other than, nobody else but
eno z drúgim one with the other
nič drúgega nothing else
biti drúgi, zavzeti drúgo mesto to take second place
to je nekaj čisto drúgega that is an entirely different matter, it makes all the difference, žargon that's another kettle of fish; this is quite another thing
imeti informacije iz drúge (posredne) roke to have second-hand information
za sedaj se ne da napraviti nič drúgega for the present nothing else can be done
biti drúgega mnenja to differ in opinion, to dissent
to pero je slabo, vzemi drúgo! this is a poor pen, take another!
vzeto eno z drúgim (= poprek) taken both together
napila sta si eden drúgemu they drank each other's health
pomagala sta si eden drúgemu they helped each other
igrati drúgo violino to play second fiddle
on je drúgi Cezar he is another (ali a second) Caesar
eden ali drúgi od nas bo to gotovo naredil one or other of us is sure to do it
postati drúgega mnenja to change one's mind
potovati v 2. razredu to travel second-class
stanovati v 2. nadstropju to live on the second floor (ZDA third floor)
med drúgim (= zlasti pa), ne moreš mu zaupati for one thing, he is not to be trusted
nad vsem drúgim želim... above all else (ali pogovorno more than anything else) I want...
ne delaj drúgim tega, česar ne maraš, da bi to oni delali tebi never do to others what you would not have them do to you
spoznal sem, da niso nič drúgega kot tatovi I realised they were nothing but a bunch of crooks

drunk² [drʌŋk] pridevnik (with česa)
pijan, opijanjen

as drunk as a lord (ali a fish, fiddler) pijan ko žolna
a drunk fish dolgočasnež
to get drunk opijaniti se
ever drunk ever dry čim več pijemo, tem bolj smo žejni
blind (ali dead) drunk do nezavesti pijan

drúžba society; company; (povabljena) party; social gathering

komunistična drúžba communist society; (sloj) set, gang; (igralska) troupe; trgovina company, partnership; (združenje) union
delniška drúžba jointstock company
komanditna drúžba limited partnership
kreditna drúžba loan-society
drúžba z omejeno zavezo limited (liability) company (krajšava: Ltd); ZDA incorporated company (krajšava: Inc)
trgovska drúžba trading company
registrirana drúžba registered (ZDA incorporated) company
Kraljevska Družba (= akademija znanosti) the Royal Society
zavarovalna drúžba insurance company
splošno koristna drúžba non-profitmaking (ZDA nonprofit) company
elitna, odlična drúžba fashionable society
meščanska drúžba civil society
večerna drúžba evening party
visoka drúžba high society
zaključena drúžba private party
naše dolžnosti do drúžbe our duties towards society
moška (ženska) drúžba stag (hen) party
družiti se s slabo drúžbo to associate with (ali to keep) bad company
rad imeti drúžbo, rad biti v drúžbi to be fond of company
iti, hoditi v drúžbo to go into society
nisem rad v njihovi drúžbi I don't like to be in their company
izogibati se drúžbe to avoid society, to shun company; to lead a retired life, to keep oneself aloof (from company)
delati komu drúžbo to keep company with someone, to share someone's company
biti v drúžbi z to be in company with
dobro se počutim v njihovi drúžbi I feel at ease in their company
ustanoviti drúžbo to set up a company
razpustiti drúžbo to dissolve a partnership, to wind up a company
zahajati mnogo v drúžbo to get around (ali about)
zaiti v slabo drúžbo to get into bad company, to get in with a rotten set, to be thrown together with bad companions
njegove drúžbe je človek hitro sit a little of his company goes a long way