sanforizírati -am (engl. sanforize) sanforizirati, tkaninu preparirati da se ne skuplja u pranju
sánjski (-a -o) adj. di, da sogno:
sanjski svet mondo dei sogni
sánjsko adv. come un sogno, da sogno:
sanjsko lepa bella come un sogno
sankáški (-a -o) adj. dello sport della slitta, degli sportivi della slitta, dello slittino, di slittino, da slittino
sánkati se -am se nedov. a se da cu sania, a merge cu sania
saturacíjski (-a -o) adj. di, da saturazione:
saturacijsko potapljanje immersione in saturazione
saturō -āre -āvī -ātum (satur)
1. sititi, nasititi (nasičati, nasičevati): PLIN., MART., LACT. idr., animalia ... mammas appetunt earumque ubertate saturantur CI., nec cytiso saturantur apes V., saturata armenta V., ursos vitat et armenti saturatos caede leones O., saturabat glebula (= agellus) talis patrem IUV. je redila.
2. metaf.
a) sititi, nasititi (nasičati, nasičevati), napojiti (napajati), napolniti (napolnjevati), zapolniti (zapolnjevati), obilno preskrbeti (preskrbovati), obilno oskrbeti (oskrbovati) s čim, saturírati: CL. idr., se sanguine civium CI., famem epulis CL. (u)tolažiti, (po)tešiti, fimo sola V. ali novalia stercore COL. ali ieiunia terrae fimo COL. POET. obilno (po)gnojiti, saturata murice palla O. dodobra obarvana s škrlatom, saturatae murice vestes MART., saturare capillum multo amomo STAT. maziliti, tabulas pice VITR. prevleči, saturata Cydonia melle MART. vkuhana, vložena, culta aquis saturat Galesus MART. obilno napaja, lunae sidus terras saturat PLIN.
b) sititi, nasititi (nasičati, nasičevati) = zadovoljiti (zadovoljevati), (u)tešiti, (po)tešiti, (u)tolažiti, pomiriti (pomirjati, pomirjevati): Flacci sanguine illius nefarium in omnes odium CI., crudelitatem suam odiumque CI., perfidiam alicuius CI., homines iam saturati honoribus CI., Iuno ... necdum antiquum saturata dolorem (gr. acc.) V., orant, suppliciis suis potius saturaret se quam contumeliis IUST., me dulcis saturet quies SEN. TR.
c) storiti (narediti, povzročiti), da je kdo česa sit, pristuditi, priskutiti, zagnusiti, zagabiti, ogabiti komu kaj, vzbuditi (vzbujati) komu odpor do česa: hae res vitae me saturant PL. – Od tod adj. pt. pf. saturātus 3 sit, krepek (krepak), poln, močen (močan) (o barvi): color saturatior PLIN.
scalable [skéiləbl] pridevnik
na kar se da povzpeti z lestvijo; preplezljiv; ki se da olupiti, oluščiti
scale-work [skéilwə:k] samostalnik
ploščice, ki so zložene tako, da se deloma pokrivajo (kot strešne opeke); delno pokrivanje
schweißbar Technik ki se da variti
sciable [sjabl] adjectif ki se da žagati
scientiste [sjɑ̃tist] adjectif, masculin; (oseba) ki misli, da bo rešila vse filozofske probleme z znanostjo
scontabile agg. trgov. ki se da eskontirati
scorify [skɔ́:rifai] prehodni glagol
staliti kovino ali rudo, tako da se izloči žlindra
scrīptilis -e (scrībere) (na)pisljiv, ki se da pisati: scriptiles formae incisae AMM. pismenke, črke.
scumble [skʌmbl]
1. samostalnik
(slikarstvo) ublažitev barv
2. prehodni glagol
ublažiti npr. oljnate barve na sliki, s tem, da jih prekrijemo s plastjo neprozorne snovi
sectionneur [sɛksjɔnœr] masculin, électricité naprava, ki prekine tok na delu električne linije, da se tam omogočijo popravila
securable [sikjúərəbəl] pridevnik
ki se more doseči, do česar se da priti
sedlárski (-a -o) adj. del, da sellaio
sedmérec (-rca) m
1. šport. žarg. tiro (di rigore) da 7 metri
2. lit. settenario