Franja

legiō -ōnis, f (legere: quod legentur milites in delectu Varr.), pravzaprav „nabiranje“, „bera“, „izbor“, od tod occ.

1. légija, v Romulovem času vsa vojna moč: 3000 pešakov in 300 konjenikov, za časa Servija na 10 kohort razdeljena enota rim. vojske: 4200 pešakov s stalnim številom 300 konjenikov. Število pešakov se je pozneje po potrebi pomnožilo (npr. po bitki pri Kanah je imel Scipion v vsaki legiji 6200 pešcev), število konjenikov pa se je le redkokdaj povečalo. Legije z enakim številom vojakov (toda s podvojenim številom konjenikov) so dajali zavezniki (socii): Ci., C., L. idr. Legije so (kakor nekoč polke) imenovali: z vrstilnimi števniki (l. decima, nona itd.), po svojih ustanoviteljih (l. Claudiana T.) ali imetnikih (l. Galbiana T.), po kakem božanstvu (l. Martia Ci.) ali po znanih bojiščih (l. Caudina, Cannensis); nekatere so imele vzdevke, npr. Victrix, Fulminatrix idr.

2. metaf. (pesn. in poklas.) bojna enota, vojaška enota, légija (o četah, vojaških enotah raznih drugih narodov): ob Romam noctu legiones ducere coepit (sc. Hannibal) Enn., Teleboae ex oppido legiones educunt suas Pl.; o latinskih, brutijskih, samnijskih, lukan(ij)skih, galskih, punskih četah: L.; naposled vojska, vojaška enota, vojaško krdelo, oborožene sile, vojaštvo sploh: cotidie ipse ad me ab legione epistulas mittebat Pl., cetera dum legio campis instructa moratur V., horruit Argoae legio ratis Val. Fl.

3. pren. pripomoček, pomagalo: nunc sibi uterque contra legiones parat Pl.

lēgitimus (starejše lēgitumus) 3, adv. -ē (lēx in pripona -timus, -tumus, prim. maritimus: maritumus, optimus: optumus)

1. na zakon(e) se ozirajoč, od tod zakonu (zakonom) primeren, zakonit, z zakonom (zakoni) določen, po zakonu odrejen, zakonito predpisan: si legitimum scriptum proferetur, id est aut lex ipsa aut ex lege aliquid Ci., l. controversiae Ci., ne quam ego horam de meis legitimis horis remittam Ci., dies is erat legitimus comitiis habendis Ci., quemadmodum mense illo legitimo comitia haberentur Ci., tamquam a magistratu aut ab aliqua potestate legitima Ci., qui imperium legitimum habeat Ci., cum iusto et legitimo hoste res gerebatur Ci., liberi l. Ci. ali filius Q. zakonski (naspr. nothi, nothus), imperium S. (o kralju), quod (sc. petenti aedilitatem) nondum ad petendum legitima aetas esset L., l. coniunx O., non legitimo foedere iunctus amor O., poena Suet., crimen Dig., is, qui legitime procurator dicitur Ci., iuste et legitime imperare Ci., non nisi legitime vult nubere Iuv.; subst. pl. lēgitima -ōrum, n zakoniti (zakonski) običaji, zakonite (zakonske) obličnosti, zakoniti (zakonski) predpisi, pravila, zakonila: legitimis quibusdam confectis N., custodite legitima mea Vulg.

2.
a) = lēgālis zakonov se tičoč, zakonski, zakonit: quaestiones Q., verba Gell.
b) pravšen, pravšnji, pravi, pravilen, pristen, dostojen, primeren, spodoben: illum quasi legitimum numerum consuetudinis non explere Ci., illa aratorum propria et quasi legitima opera tractavit Ci., qui legitimum cupiet fecisse poëma H. po pesniških zakonitostih ubrana pesnitev, sonus H. metričnim zakonom primeren, podrejen pravilom metrike, vox, verba O., finis (sc. orationis) Q., olus Plin., trychos legitimam insaniam facit Plin., spectavit studiosissime pugiles, non legitimos et ordinarios modo, sed et catervarios Suet., faex legitime cocta Plin., legitime studuisse T.; legitimum est z inf. primerno, prikladno, ustrezno, dopustno je, ustreza, spodobi se: legitimum tamen (sc. est), a bruma semen iacere Plin., fistulas denum pedum longitudinis esse legitimum est Plin.

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

lēgō -āre -āvī -ātum (lex)

I. naročiti (naročati), naložiti (nalagati) komu kaj: quin potius, quod legatum est tibi negotium, id curas? Pl. —

II. occ.

1. kot držpr. t.t.
a) odposlati (odpošiljati) koga kam kot poslanca (s kakšno nalogo): hominem suae civitatis in primis honestum ac nobilem … legarunt ad Apronium Ci., tres adulescentes in Africam legantur, qui ambos reges adeant S., quos Athenienses Romam ad senatum legaverant Gell.; metaf. komu kaj po poslancih sporočiti (predati): quae verba legaverint Rhodii ad hostium ducem Gell.
b) koga postaviti za legata (podpoveljnika), izvoliti (vzeti) koga za legata (podpoveljnika), imenovati koga za legata (podpoveljnika): Ligarium senatus idem legaverat Ci., ne legaretur A. Gabinius Cn. Pompeio expetenti Ci., Dollabela me sibi legavit Ci. ep., Calpurnius … legat sibi homines nobilīs factiosos S.

2. kot jur. t.t. komu kaj v oporoki volíti ali sporočiti (sporočati), zapustiti (zapuščati) komu kaj v dediščino: legavit uxori mundum omne penumque Luc. ap. Gell., Fabiae pecunia legata est a viro Ci., signa, tabulae, quas populo Caesar unā cum hortis legavit Ci., is, cui omne argentum legatum est Q.; legare alicui aliquid ab aliquo voliti komu kaj tako, da mora to volilo izplačati glavni dedič: ei (sc. uxori) testamento legat grandem pecuniam a filio Ci. veliko vsoto denarja, ki naj jo izplača sin. — Od tod subst.

1. lēgātus -ī, m
a) poslanec: legati ex auctoritate senatus legabantur Ci., legatos deprecatoresque mittere Ci., cum Athenienses ad senatum legatos de suis maximis rebus mitterent Ci., legatos mittere de pace C., L. idr., legatos mittere ad indicendum bellum L., missi magnis de rebus uterque legati H., hinc ubi legati rediere, negata ferentes arma Aetola sibi O.
b) α) legat, podpoveljnik (gr. ὑποστράτηγος) = najvišji pomočnik vojskovodje: summo imperatori legatus, L. Lucullo, fuit (sc. Murena) Ci., in altera parte fluminis A. Titurium Sabinum legatum cum sex cohortibus reliquit C.; ob odsotnosti višjega poveljnika (vojskovodje) je prevzel poveljništvo najstarejši legat kot legatus pro praetore = namestnik vojskovodje: C. Legati so bili možje senatorskega stanu, ki jih je senat izbiral in pošiljal na bojišče (od tod njihov naziv); v času cesarjev je imela vsaka legija svojega legata (legati legionum): legatus legionis in Germaniam missus est Suet., legato legionis … ignominiā notato Suet. V mirnih provincah so bili legati za časa republike le upravni, namestniku podrejeni uradniki brez vojaškega poveljstva: N. idr. legatum sibi legare Ci. β) v cesarski dobi od cesarja v provinco poslani cesarski namestnik. „Legati Caesaris“ so imeli prokonzulsko, ob njih delujoči „legati legionum“ pa propretorsko oblast: at Caesar cognita morte legati, ne provincia sine rectore esset, A. Didium suffecit T., ergo egressi, ego (sc. Agricola) veterum legatorum vos priorum exercituum terminos T., Auli Plauti legati consularis … ductu Suet., legatum … Syriae consularem suppetias ferentem … fugaverant Suet.

2. lēgātum -ī, n zapis v oporoki, volilo: Plin. iun., Suet., Ulp. (Dig.), solutio legatorum Ci., Hortensii legata cognovi Ci. ep., legatum habere in testamento alicuius Petr., legatum peto ex testamento Q.

Opomba: Star. cj. pf. lēgāssit = legaverit: Tab. XII. ap. Ci. et ap. Ictos.

leibhaftig živi; sam, wie der leibhaftige Tod kot sama smrt; poosebljen; das leibhaftige schlechte Gewissen poosebljena slaba vest

lejos daleč, zelo oddaljeno

(no) lejos de aquí (ne) daleč od tod
a lo lejos daleč, v daljavi
de(sde) lejos iz daljave, od daleč
lejos de vista, lejos de corazón daleč od oči, daleč od srca
estar lejos oddaljen biti
estoy (muy) lejos de pensarlo daleč sem od tega, da bi to mislil
eso me está muy lejos še daleč mi ni za to
ayer, sin ir más lejos... (še) prav včeraj
... para no ir más lejos... da ne iščem primera predaleč; tako npr.

Leleges -um, acc. -as, m. (Λέλεγες) Lélegi, predgrško (pelazgijsko) pleme, ki je prebivalo raztreseno po Grčiji (Bojotija, Megara, Pilos, Fokida, Lokrida itd.) in Mali Aziji: V., O., Lucan., Plin. Od tod adj.

1. Lelegēis -idis, f (Λελεγηΐς) léleška, ázijska: nymphae O.; kot subst. = Lelegéida = Léleško (mesto), staro ime Mileta (po njegovih nekdanjih prebivalcih): Plin.

2. Lelegēius 3 (Λελεγήϊος) léleški, mégarski: moenia (= Megara) litora O.

lēmma -atis, n (gr. λῆμμα)

I. podmena, mnenje, domneva, premisa (prednji stavek, prorek) v sklepu (silogizmu): Gell., Don. —

II. predmet, snov, tema kakega spisa: Plin. iun. Od tod

1. nad kako pesmijo napisana vsebina, napis, naslov: Mart., Aus.

2. pesem sama, poseb. epigram, puščica, napis(nica): Mart., Plin. iun.

3. pravljica, pripovedka, bajka,: nutricis lemmata Aus.

lēmniscātus 3 (lēmniscus) s trakovi okrašen: corona Serv., palma (palmova vejica, okrašena s trakovi = najčastnejši dar zmagovalcu (vojskovodji, gladiatorju)); od tod metaf. najvišja nagrada (npr. za kako hudodelstvo): Tert., multas esse infames eius palmas, hanc primam esse tamen lemniscatam, quae Roma ei deferatur Ci.

Lēmnus (pesn. Lēmnos) -ī, f (Λῆμνος) Lémnos (zdaj Limno ali Stalimene iz εἰς τὰν (= τὴν) Λῆμνον), vulkanski otok v Egejskem morju, posvečen Vulkanu in po bajki njegovo glavno bivališče; na njem je bival tudi izpostavljeni bolni Filoktet: Ter., Ci., N. idr., Vulcania Lemnos O. Od tod adj.

1. Lēmniacus 3 lémnoški (lémnijski): antra Stat. Vulkanova delavnica na Lemnosu, catenae Mart., Stat. verige, ki jih je Vulkan skoval na Lemnosu, da bi ujel Marsa in Venero.

2. Lēmnias -adis, f (Λημνιάς) lémnoška (lémnijska), kot subst. Lemnošánka (Lémnijka): Lemniadesque viros … vincere norunt O.; gr. dat. pl.: Lemniasi(n) gladios in mea fata dabo O.

3. Lēmniensis -e lémnoški (lémnijski), z Lémnosa: sua cognata Lemniensis Pl.

4. Lēmnius 3 (Λήμνιος) lémnoški (lémnijski): Varr., Plin., furtum Ci. (ker je Prometej na Lemnosu ukradel ogenj Vulkanu), pater Lemnius V. ali (subst.) samo Lemnius Lemnošan (Lemnijec) (= Vulcanus) O., turba O. o Lemnošankah, ki so v eni noči pomorile vse može; subst. Lēmniī -ōrum, m Lemnošáni (Lémnijci) preb. Lemnosa: N.

lemurēs -um, m (sor. z gr. λαμός žrelo, duplo, λαμία pošast [od tod lat. lamia, lamium], λαμυρός požrešen [vsi ti pojmi temeljijo na predstavi odprtega žrela] lemúri, duše pokojnikov sploh; dobre lemure so častili kot hišna božanstva (lares), zlobni pa so blodili okrog in strašili kot zli duhovi (duhovine, demoni) (larvae): Varr. ap. Non., Pers., Ap., mox etiam lemures animas dixere silentum O., nocturnos lemures … rides? H. Da bi zlobne lemure pomirili in izgnali iz hiš, so Rimljani njim na čast od 9. do 12. maja obha-jali lemursko slovesnost: Lemuria (lemuria) -ōrum, n lemúrije, lemúrska slovesnost: ritus erit veteris, nocturna Lemuria, sacri O. — Vulg. soobl. lemorēs: Char.

lēnōcinor -ārī -ātus sum (lēnō)

1. ukvarjati se z zvodništvom, biti zvodnik, „zvodnikovati“, od tod metaf.

1. (zvijačno in) nizkotno prilizovati se, laskati (se), ustreči (ustrezati) komu: tibi serviet (sc. Alienus), tibi lenocinabitur Ci., l. alicui captatione testamenti Plin., sibi Sen. ph.

2. poveč(ev)ati čemu draž(est) (mičnost, čar), olepš(ev)ati kaj, umetno pomagati čemu, podpreti (podpirati), pospešiti (pospeševati) kaj: lenocinatur gloriae meae Sen. rh., mancipiorum negotiatores formae puerorum virilitate excisa lenocinantur Q., ut libro isti novitas lenocinetur Plin. iun., Harii … insitae feritati arte ac tempore lenocinantur T.

lentulus¹ 3 (demin. lentus) nekoliko zavlačujoč, počasen; od tod metaf. = malce pozen s plačevanjem, počasen plačnik, zamudnik pri plačilu: Ci. ep.

Lentulus² -ī, m Léntul, priimek veje Kornelijevega rodu. Najbolj znani so:

1. L. Cornēlius Lentulus Caudīnus Lucij Kornelij Lentul Kavdijski, konz. l. 327, eden najhrabrejših rimskih vojakov v bitki pri Kavdiju: L.

2. P. Cornēlius Lentulus Publij Kornelij Lentul se je l. 171 pod Licinijem bojeval proti makedonskemu kralju Perzeju in v času opravljanja službe edila kot prvi v cirkuške igre vključil zveri. Pozneje (l. 162) konz. in princeps senatus; l. 121 je bil ob preganjanju na Aventin bežečega Gaja Grakha težko ranjen: Ci., L.

3. P. Lentulus Sūra Publij Lentul Sura (Meča, ker je obtožen poneverjanja sodnikom pokazal svojo mečo); ko so ga vrgli iz senata, se je pridružil Katilini, ki mu je zaupal nalogo, da umori Cicerona, vendar zaradi strahopetnosti temu naročilu ni bil kos. Po razkritju zarote so ga zaprli, na hitro obsodili in usmrtili: Ci., S., Vell.

4. Cn. Lentulus Clōdiānus Gnej Lentul Klodijan, konz. l. 72, je s svojim stanovskim kolegom Lucijem Gelijem sprožil več zakonskih predlogov. Po vojaškem neuspehu v Hispaniji je kasneje služil pod Pompejem v vojni zoper gusarje; znamenit govornik: Ci., Fl., Gell.

5. Cornēlius Lentulus Spinthēr Publij Kornelij Lentul Spinter si je zelo prizadeval za vrnitev svojega prijatelja Cicerona iz izgnanstva: Ci. ep., S.

6. L. Cornēlius Lentulus Crūs Lucij Kornelij Lentul Krus, nasprotnik in tožnik Publija Klodija l. 61, konz. l. 49 in Pompejev privrženec; po bitki pri Farzalu je skupaj s Pompejem zbežal v Egipt, kjer je bil po Pompejevi smrti umorjen: C.

7. Cossus Cornelius Lentulus Kos Kornelij Lentul, konz. l. 1, je premagal Getule v Afriki in si s tem pridobil priimek Gaetulicus (Getul(ij)ski). Ko je bil l. 14 po Kr. z Druzom poslan v Panonijo, da bi zadušil upor panonskih legij, je komaj ubežal razjarjenim vojakom. Kaligula je dal tega poštenega moža l. 35 po Kr. po krivem obtožiti in usmrtiti: Vell., Suet., T. Napisal je tudi nekaj epigramov: Plin. iun. — Od tod subst. Lentulitās -ātis, f (šalj.) staro plemstvo Lentulov, „lentulitéta“, „léntulstvo“: ullam Appietatem aut Lentulitatem valere apud me plus quam ornamenta virtutis existimas? Ci. ep.

Leontīnī -ōrum, m (Λεοντῖνοι) Leontíni, prastaro mesto na Siciliji, severozahodno od Sirakuz ob reki Lisu (zdaj Lentini): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Leontīnus 3 (Λεοντῖνος) leontínski: ager Ci. ali campi Sil. žitorodna poljana na severnem delu Leontinov; subst. Leontīnī -ōrum, m Leontínci, preb. Leontinov: Ci.

lepidus 3, adv. -ē (lepōs) beseda predvsem pogovornega jezika =

1. čeden, ličen, brhek, brdek, dičen, lep, zal, (pre)ljubek, mil, všečen: forma, nugator, facinus, cantio, dies, locus Pl., fui ego bellus, lepidus Pl., puella, pater Ter., non invenies alterum lepidiorem ad omnes res Pl., placet, pater lepidissime Ter., o capitulum lepidissimum Ter. o preljubki mož, mihi omnia lepide prospereque eveniunt Pl., ubi lepide voles esse tibi, mihi dicito Pl. če si hočeš privoščiti, nimis lepide fabulare; eo potuerit lepidius pol fieri Pl. tem lepše se da to narediti, quam lepide lexeis (po drugih lexis) compostae! ut tesserulae omnes arte pavimento Luc. ap. Cic.; adv. v odgovorih ali kot vzklik = da, kajpada, dobro, lepo, krasno, izvrstno, rad: lepide: licet Pl., euge, euge, lepide Pl., facete, laute, lepide Ter., lepidissime Pl. prekrasno; lepidus v slabem pomenu = nališpan, oblizan, pomehkužen, mehkopolten: hi pueri tam lepidi ac delicati Ci.

2. metaf. uglajen, pristojen, šegav, dovtipen, duhovit: Pl., Ter., quae lepida ac concinna sunt, cito satietate afficiunt aurium sensum Corn., l. versus Cat., l. dictum H., in quo lepide soceri mei persona lusit is … Lucilius Ci. — Kot nom. propr. Lepidus -ī, m Lépid, priimek veje Emilijevega rodu. Poseb. znani so

1. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, l. 201 poslanec k egiptovskemu kralju Ptolemaju V. Epifanu in potem k makedonskemu kralju Filipu III.; kot pretor je l. 191 upravljal Sicilijo in se l. 190 odlikoval v vojni zoper sirskega kralja Antioha. Kot konz. se je l. 187 v Liguriji pogumno vojskoval z Liguri, zgradil Emilijsko cesto (via Aemilia) in pripeljal naseljence v Matino in Parmo. L. 175 je bil drugič konz., potem šestkrat princeps senatus. Umrl je l. 152, slavljen kot velik domoljub: L.

2. M. Aemilius Lepidus Mark Emilij Lepid, ošaben in gospodovalen mož, po Pompejevi zaslugi konz. l. 78., hud nasprotnik Sule, čigar odloke je hotel po njegovi smrti ovreči, kar je povzročilo državljanske nemire (tumultūs). Da bi se ga senat znebil, ga je poslal za poveljnika v Transalpinsko Galijo, vendar je ostal v Etruriji in od tod odrinil z vojsko proti Rimu, da bi izsilil konzulat. Toda Pompej, s katerim se je bil že prej sprl, in Kvint Kátul sta ga premagala tik pred mestom. Ko sta se mu ponesrečila še dva poizkusa (v Etruriji in na Sardiniji), je l. 77 na Sardiniji umrl za neko boleznijo: Ci., Val. Max., Fl.

3. M. Aemilus Lepidus Mark Emilij Lepid, sin prejšnjega, Cezarjev privrženec in stanovski kolega ob njegovem tretjem konzulatu, po njegovi smrti triumvir z Oktavijanom in Antonijem, kasneje namestnik v Afriki; umrl l. 13 v Circejih: Ci., Suet., Fl.

4. M. Aemilius Lepidus Porcīna Mark Emilij Lepid Porcina, konz. l. 137, izvrsten govornik, se je uspešno upiral dejanjem tribuna Gaja Kasija, a se je nesrečno bojeval z Vakceji v Hispaniji: Ci., Vell., Val. Max., Fl. — Od tod adj. Lepidānus 3 Lépidov, lépidski (nanašajoč se na Lepida 2.): bellum S. fr. (Histor.); enako tudi Lepidiānus 3: tumultus Macr.

Lepontiī -ōrum, m Lepóntijci, kelt. planinsko pleme v Cisalpinski Galiji ob Renovih izvirih (v dolini, zdaj imenovani Val Leventina): C., Plin. Od tod subst. Leponticus -ī, m Lepóntijec: occĭdis et tristi, pugnax Lepontice fato Sil.

leporārius 3 (lepus) zajčji: lageos (sc. vitis) est, quae Latine leporaria dicitur: nam λάγως lepus Serv. Od tod subst.

1. leporārium -iī, n prvotno = „zajčja ograda“, zajčnica, zajčnik, potem sploh divjačinska obora, zverinjak, živalski vrt, živalski rezervat: Varr., Gell.

2. leporāria -ae, f verjetno kraljevi ali planinski orel: ex his quas novimus aquilae maximus honos, maxima et vis. Sex earum genera. Melanaetos a Graecis dicta, eadem le[por]aria, minima magnitudine, viribus praecipua, colore nigricans Plin. (?).

Leptis -is, acc. -im in -in, abl. -ī, f (Λέπτις) Léptis,

1. ime dveh afriških obmorskih mest, feničanskih naselbin:
a) Leptis māgna (Māgna) Léptis Mágna (Velika Leptis), zdaj Libida v Tripolisu med obema Sirtama: S., Mel., Plin., Paul. (Dig.), Cod. I. (z abl. Lepte).
b) Leptis Minor (minor) Léptis Mínor (Mala Leptis) med Hadrumetom in Tapsom, zdaj Lem(p)ta v Tuniziji: Ci., S., L., Auct. b. Afr., Mel. — Od tod adj. Lepticus 3 léptiški: ostrea Plin. Leptīnus 3 léptiški (= maloleptiški, Male Leptis): T. Leptimāgnēnsis -e velikoléptiški (= Velike Leptis): Cypr., civitas Cod. I.; subst. Leptitānī -ōrum, m Leptitáni, Léptijci, preb. mesta Leptis: C., S. idr.

2. mesto v Hispaniji (morda Laepa, mesto Turdetanov v Betski Hispaniji): Auct. b. Alx. (?).

Lerna -ae, f ali Lernē -ēs, f (Λέρνη) Lêrna, jezero, reka in mesto blizu Argov v Argolidi, kjer je Herkul ubil mnogoglavo vodno kačo (hidro) in velikanskega raka, ki ji je prišel na pomoč: Hyg., Mel., haec dextra Lernam... pacavit? Ci. poet., belua Lernae V. lern(aj)ska kača, Lernae pulsa tridente palus Pr., anguifera Lerna, fecunda veneno Lerna Stat., tu Lernan (gr. acc.) et Argos solus habe! Stat. Od tod adj. Lernaeus 3 (Λερναῖος)
a) lérnski, lernájski: pestis Lucr., anguis V., hydra Pr., echidna O., serpens Amm., cancer Col., venenum O. strup lern(aj)ske kače, sagittae Lucan.
b) pesn. = argívski, grški: coloni, alumni, reges Stat.