Franja

sea-legs [sí:legz] samostalnik
množina, sleng spretna hoja po palubi ob razburkanem morju

to get (to find) one's sea-legs navaditi se (naučiti se) hoje po palubi na zibajoči se ladji; postati odporen proti morski bolezni

seb|e [ê] (-e/se, -i/si, -e/se, -i, sebój/sabo) sich, sich selbst
sebe: mich/dich/sich … (genitiv tudi : meiner/deiner/seiner)
sebi: mir/dir/sich …
blizu sebe in seiner Nähe
čez sebe über sich
do sebe zu sich
glede sebe wegen seiner
iz sebe figurativno außer sich
izmed sebe aus/ von sich
k sebi zu sich
med sebe unter sich
med seboj unter sich, miteinander, untereinander
mimo sebe an sich vorbei
na sebi an sich
imeti na sebi anhaben
nad seboj über sich
kontrola nad seb die Selbstbeherrschung
namesto sebe statt/anstatt seiner, an seiner Statt
nasproti sebi gegen sich; gegenüber
o sebi über sich, übereinander, von sich, voneinander
ob sebe um sich
ob sebi um sich
od sebe von sich, voneinander
okoli/okrog sebe um sich
po sebi nach sich
pod seboj unter sich
poleg sebe neben sich
pred seboj vor sich
pri sebi bei sich, figurativno beisammen
proti sebi gegen sich
razen sebe außer sich selbst
s sebe von sich
s seboj mit sich
mit- (imeti mithaben, dokumente mitführen, dobiti mitkriegen, mitbekommen, nositi mithaben, mittragen, pripeljati mitbringen, vlačiti mitschleppen)
prihajati v nasprotje sam s seboj sich selbst widersprechen
v sebi in sich
za sebe für sich
za seboj hinter sich
imeti za seboj hinter sich haben, težave ipd.: [heraussein] heraus sein aus
potegniti za seboj poslušalce: mitreißen
podreti vse mostove za seboj alle Brücken hinter sich abbrennen
pustiti za seboj zurücklassen, daleč: weit hinter sich lassen
vleči za seboj nachschleppen, mitschleppen
zaradi sebe seinetwegen
znotraj sebe in seinem Innern; in eigenen Reihen

secourir* [səkurir] verbe transitif pomagati (quelqu'un komu), priti na pomoč; podpirati; lajšati

secourir quelqu'un contre un ennemi pomagati komu proti sovražniku
secourir les misères lajšati bedo

secundus 3 (= *sequundus, adj. pt. sequī)

I.

1. (časovno) naslednji, drugi: si te secundo lumine hic offendero ENN. AP. CI. naslednjega dne = jutri, in secundo proelio cecidit Critias N., secundum bellum Punicum CI., annus secundus Olympiadis septimae CI., secundis Saturnalibus CI. EP. (na) drugi dan saturnalij, secunda vigilia L. druga ponočna straža = druga četrtina noči = čas od 9. do 12. ure ponoči, mensa secunda CI. EP., N., V., H., PLIN. poobedek, posladek, pokosilce, aliquem secundum heredem instituere CI. ali ut ... scribare secundus heres H. za drugovrstnega dediča, za drugega v vrsti dedičev, za poddediča (če bi glavni dedič umrl ali dediščino zavrnil); subst. secunda -ae, f (sc. hora) druga (dnevna) ura, po naše čas med 7. in 8. uro zjutraj: ad secundam H. „ob dveh“.

2. (po vrsti ali vrstnem redu) drugi: liber, volumen VARR., versus H., prima, secunda, tertia acies C., id secundum erat de tribus CI., prima officia dis immortalibus, secunda patriae, tertia parentibus debentur CI., secundus ad regium principatum CI., secundus a Romulo numeratur L., haec erit a mensis fine secunda dies O. predzadnji dan meseca, secundae partes (partes secundae) ali subst. samo secundae -ārum, f druga vloga (v rimskih mimih), vloga devteragonista (v grški grami) v pravem in pren. pomenu in v raznih zvezah, npr. esse secundarum partium (sc. actorem) CI. ali partīs secundas tractare H. ali secundas ferre H. ali secundas agere SEN. PH. igrati drugo vlogo, biti igralec druge (drugovrstne) vloge, fuit M. Crassi quasi secundarum (sc. partium actor) CI. je igral tako rekoč drugo vlogo za Markom Krasom, je sledil Marku Krasu, je bil po pomenu drugi za Markom Krasom, Spinther secundarum PLIN., secundas alicui deferre Q. odkazati komu drugo mesto, postaviti koga na drugo mesto (drugo stopnjo); subst. secundae -ārum, f (sc. membranae) s pristavljenim gen. partūs ali brez njega porodna posteljica, porodno trebljenje, trebilo, porodne iztrebine (prim. secundīna): CELS., SEN. PH., COL., PLIN.

3. pren. (po veljavi ali notranji vrednosti) drugi, prvemu najbližji, takoj za prvim se nahajajoč: SEN. PH., PLIN. idr., dignusque habitus (sc. M. Furius) quem secundum a Romulo conditorem urbis Romanae ferrent L., haec fuit altera (druga) persona Thebis, sed tamen secunda ita, ut proxima esset Epaminondae N. takoj za prvo, secundum locum dignitatis obtinere C., tenere locum virtutis secundum V., nil generatur simile aut secundum H. približno takega, tu secundo Caesare regnes H., heros ab Achille secundus H., potentiā secundus a rege AUCT. B. ALX., qui honos secundus a rege erat IUST.; occ. drugi = zaostajajoč za kom, ne bivajoč kos komu, za kom se nahajajoč, slabši: SEN. PH., VELL., IUV., FL. idr., haud ulli veterum virtute secundus V., nulli Campanorum secundus L., spatio locorum nulli earum gentium secunda CU., panis secundus H. črn, z(a)mesen; pesn. z inf.: nec vertere cuiquam frena secundus STAT. –

II.

1. lahko ali prostovoljno sledeč, spremljajoč
a) (o vodi, rekah) nizvôden, niz vodo, niz reko, vzdolž reke, vzdolž vode (potekajoč): secundā aquā (naspr. adversā aquā proti vodi) L., secundo Tiberi L., secundo flumine C. ali amne CU., amni V. ali fluvio V., mari secundo L. z oseko, secundo mari S. vzdolž morja, za morjem.
b) (o vetru) ugoden (prim. prosequitur ventus euntīs V.): vento secundo PL., H. ob ugodnem vetru, ventum et aestum ... nactus secundum C., cum videam navem secundis ventis cursum tenentem CI., vento secundissimo CI., classis vento fluctuque secundo lapsa LUCAN., Zephyri secundi V., aquilone secundo H., secundis flatibus Q.; pren.: ridetur fictis rerum Balatrone secundo H. pri čemer zelo pomaga (sodeluje) Balatron.
c) pesn. enalaga: secunda vela dato O. napeta od ugodnega vetra, sinus implere secundos V. z ugodno sapo napeti, flectit equos curruque (dat.) volans dat lora secundo V. hitro tekočemu vozu; pren.: des ingenio vela secunda meo O.

2. navzdol (po), (navzdol) po, (v)niz: austri ... secundo sole flant NIGIDIUS AP. GELL. po sončnem teku, cur alii pisces squamā secundā, acipenser adversā sit NIGIDIUS AP. MACR. imajo navzdol (tj. proti repu) obrnjene luskine, jeseter pa navzgor (tj. proti glavi).

3. metaf.
a) ugoden, naklonjen, prijazen, pospešujoč, pospešljiv, hvaleč, pohvaljujoč, pritrjujoč, odobravajoč, soglašajoč: ENN., FL. idr., sapientius tulit secundam quam adversam fortunam N., inconsideratior in secunda quam in adversa fortuna N., voluntas contionis CI., secunda in Caesarem voluntas C., vires V. uspeh pospešujoče, haruspex V. srečo naznanjajoči vedež, secundo populo CI. ob pohvali naroda, aliquem secunda oratione extollere S., fremitu secundo V., clamore secundo V. ob veselem (odobravajočem) kričanju, rumore secundo V., H. z veselo (glasno) pohvalo, dis secundis V., CU. s pomočjo bogov, secundo Marte ali Marte secundo V. v sreči boja, v srečnem boju, v srečno izbojevanem boju, secundis auribus accipi L., sedulo audientes secunda irae (dat.) verba L. jezo pospešujoče, jezo razpihavajoče, alicui verba secunda loqui L. komu pritrjevati, govoriti komu po volji, secundiore famā fuit SUET., tres leges secundissimas plebei adversas nobilitati tulit L.; pesn.: adi pede sacra secundo V. z ugodnim korakom.
b) srečen, povoljen, dober, zadovoljiv (naspr. adversus): res secundae PL., CI. ali secundae res TER. srečne okoliščine, sreča (naspr. res adversae nesreča), secundissimae res CI., secundae fortunae CI., secundo usus consilio C., adversos casus hominibus, secundos suae fortunae tribuere N., secunda proelia, secundius, secundissimum proelium C., secunda tempora CORN., secunda fortuna, exitus belli H., navigatio T., omnia enim secundissima nobis, adversissima illis accidisse videntur C. AP. CI. EP.; subst. secundum -ī, n srečno, nekaj srečnega, sreča: si quid secundi evenisset ... si quid adversi accidisset N.; v pl. secunda -ōrum, n srečne okoliščine, (srečni) uspehi, sreča: TER., S. FR., CU., SEN. TR. idr., iam nunc mihi secunda facis PL. zdaj se kažeš vendar že voljnejšega, omnium secundorum adversorumque causas in deos vertere L., sperat infestis, metuit secundis alteram sortem ... pectus H., vir secundis adversisque iuxta famosus T. – Od tod

A. acc. sg. n. secundum

I. kot adv.

1. zadaj, zad(i), za kom: age i tu secundum PL. pridi za menoj, ite hac secundum vosmet (nom.) PL. pridite za menoj.

2. drugič: animadvertendum primum ... secundum, quā fide eas coluerint VARR. AP. NON., secundum ea quaero ... CI. –

II. kot praep. z acc.

1. (krajevno)
a) tik, tikoma, takoj, brž (neposredno) za kom ali čim: ite secundum me PL., secundum ipsam aram aurum abscondidi PL. AP. PRISC.; praep. zapostavljena: nos secundum litus PL., secundum parietem, secundum vias publicas et secundum amnes VARR., iter secundum mare superum faciunt CI. EP., castra secundum mare ... munire iussit C., secundum flumen paucae stationes equitum videbantur C., vulnus accepit secundum aurem SULPICIUS AP. CI. EP.

2. (časovno) takoj (za), precej za čim, po čem, po preteku časa: CA., PL., PLIN. idr., secundum hunc diem CI., secundum haec L. precej potem (zatem), nato, secundum quietem CI. takoj ko je zaspal, v snu (sanjah), secundum comitia CI. EP., secundum proelium L.
c) metaf. (po vrsti, redu, veljavi) za kom ali čim: secundum ea CI., C., S. takoj za tem, secundum patrem tu es pater proximus PL., secundum deos homines hominibus maxime utiles esse possunt CI., heres secundum filiam CI. prvi dedič za hčerjo, maximum secundum opes deorum imperium L.

3. metaf. primerno, v skladu s čim, v smislu česa, po čem, glede na kaj, s kom, čim: collaudari secundum facta et virtutes tuas TER., duumviros secundum legem facio L., secundum naturam vivere CI., ut (sc. tigna) secundum naturam fluminis procumberent C. po naravnem toku, secundum rationem Q., secundum aliquem sentire SUET.; occ. (v jur. pomenu) v korist, v prid komu, čemu, česa: de absente secundum praesentem iudicare CI., pontifices secundum se decrevisse CI. EP., secundum eam (sc. partem) litem iudices dare L., vindicias dare (postulare) secundum libertatem L., post principia belli secundum Flavianos T., rei, quae undique secundum nos sit Q. –

B. adv. abl. sg. n secundō

1. na drugem mestu, drugič: VARR., PH., DON. idr., primum, ut honore dignus essem, maxime semper laboravi, secundo, ut existimarer CI.

2. drugič = v drugo: AUCT. B. ALX., EUTR., LACT.

secure¹ [sikjúə] pridevnik
varen, zavarovan; siguren, gotov, zanesljiv, zagotovljen; zajamčen, miren, brezskrben; čvrst, nezavzemljiv (trdnjava); zaščiten, na varnem (against proti)
arhaično ne sluteč, slepo zaupljiv

a secure existence varen, brezskrben obstoj
secure from all dangers varen pred vsemi nevarnostmi
secure of success gotov uspeha
victory is secure zmaga je zagotovljena
to be secure of victory biti (si) gotov zmage
to make s.th. secure konsolidirati, utrditi, pritrditi, zapreti kaj
you may rest secure bodite prepričani

secure² [sikjúə] prehodni glagol
(za)ščititi, zavarovati, spraviti na varno (against proti, pred)
vojska utrditi, obdati z zidom; (za)jamčiti, garantirati, preskrbeti, nabaviti, pobrigati se za, zagotoviti si; dobiti, zavzeti, prilastiti si, zasesti (mesto); izpodvezati (žilo)

to secure a debt by mortgage zajamčiti terjatev dolga s hipoteko
to secure the door čvrsto zapreti, zakleniti vrata
to secure one's ends doseči svoj(e) cilj(e)
to secure a majority dobiti, zagotoviti si večino
to secure a prize dobiti nagrado
to secure o.s. against loss zavarovati se pred izgubo
to secure s.th. to s.o., to secure s.o. s.th. (za)jamčiti komu kaj
to secure places zagotoviti si prostore, sedeže, mesta
to secure valuables spraviti na varno dragocenosti
neprehodni glagol
biti varen (against pred)
priskrbeti si zaščito (against pred)

security [sikjúəriti] samostalnik
varnost, sigurnost, brezskrbnost, mirnost; zaščita (against proti, pred)
jamstvo, jamčenje, poroštvo, garancija; zanesljivost, zaupanje, zaupljivost
trgovina kavcija, zalog, založek; obveznica, zadolžnica; pokritje; porok

securities množina vrednostni papirji, efekti
in security for kot garancija za
without security brez (po)kritja
security bond poroštvena menica
Security Council Varnostni svet (pri OZN)
security risk oseba, ki zaradi svojega političnega mišljenja velja za neprimerno za državno službo
public securities množina državni papirji
security trading trgovina z efekti
to be (to stand) security for s.o. biti porok (jamčiti) za koga
to enjoy security čutiti se varnega
to give security dati kavcijo
to lend money on security posoditi denar na (ne)premičnine

sedemnajstléten (-tna -o) adj. diciassettenne, di diciassette anni, che ha diciassette anni:
proti koncu vojne so rekrutirali sedemnajstletne fante in še mlajše verso la fine della guerra arruolavano diciassettenni e ragazzi anche più giovani
po sedemnajstletnem bivanju v tujini se mu je stožilo po domačem kraju dopo un soggiorno di diciassette anni all'estero, fu preso da una forte nostalgia del proprio paese

sedmeric|a [é] ženski spol (-e …) sieben Menschen; die Siebenermannschaft
sedmerica proti Tebam Sieben gegen Theben

segregation [segrigéišən] samostalnik
oddvojitev, oddelitev (od celote), (iz)ločitev, segregacija; rasna segregacija; segregat, izloček

a bill against segregation zakonski osnutek proti rasni segregaciji

seguro moški spol gotovost, varnost; prepustnica, spremnica; zavarovanje

seguro contra accidentes zavarovanje proti nezgodam
seguro contra la(s) enfermedad(es) bolniško zavarovanje
seguro contra incendios zavarovanje proti požaru
seguro obrero delavsko zavarovanje
seguro de pensiones (ali retiro) pokojninsko zavarovanje
seguro contra el robo zavarovanje proti tatvini
seguro subsidiario pozavarovanje
seguro de vida življenjsko zavarovanje
a buen seguro, al seguro, de seguro gotovo
compañía de seguros zavarovalna družba
corredor de seguros zavarovalni agent
póliza de seguro zavarovalna polica
prima de seguro zavarovalna premija
contar de seguro (con) zanesljivo računati (z)
contraer (renovar, anular) el seguro skleniti (obnoviti, razdreti) zavarovanje
estoy en lo seguro to vem gotovo
estar seguro de sí, ir sobre seguro biti gotov svoje stvari

sein² (bin, bist, ist, sind, seid, sind; sei, seist, sei, seien, seiet, seien; war, gewesen)

1. biti; dem ist so je tako; dem ist nicht so ni tako; es sei denn razen če; sei es so ... bodi tako ...; sei es, wie es wolle naj bo, kar hoče; mir ist als ob... zdi se mi, kot da bi ...; es ist zu... treba je..., gre...; kann sein je že mogoče; für/gegen etwas sein biti za/proti čemu; es ist an ihm na njem je, sedaj mora on ...; jemandem recht/egal sein biti prav/vseeno (komu); (nicht) nach etwas sein (ne) biti do (česa)

2. etwas lassen opustiti (kaj), ne storiti (česa)

3. da sein biti (tu), obstajati; so sein biti tak(o); heraus sein biti zunaj, ne biti (več) vpleten; hier sein biti tu; zusammen sein biti skupaj

send^*2 [send]

1. prehodni glagol
poslati, odposlati (to kam)
odpraviti; spraviti v gibanje; izstreliti (naboj); usmeriti, nameriti (pogled) (at k, proti)
udariti, vreči (žogo); (o bogu) dati, nakloniti

2. neprehodni glagol
poslati (for po)
poslati sporočilo

our attack sent the enemy flying naš napad je pognal sovražnika v beg
to send s.o. about his business na kratko odpraviti koga, spoditi koga
to send s.o. crazy znoriti koga
to send coals to Newcastle napraviti nekaj nepotrebnega, odvečnega; v Savo vodó nositi
to send s.o. to Coventry figurativno ne se hoteti družiti s kom
to send for s.th. poslati po kaj, dati si prinesti kaj, naročiti kaj
to send for the doctor poslati po zdravnika
God send it may not be so! daj bog, da ne bi bilo tako!
to send to invite s.o. poslati komu (po)vabilo
to send one's love poslati prisrčen pozdrav, pozdraviti po kom
to send s.o. mad (out of his mind) razdražiti, razbesneti koga, spraviti koga v blaznost, znoriti koga
to send a message poslati sporočilo
I sent him packing figurativno odpustil sem ga (iz službe), spodil sem ga
to send by post poslati po pošti
his playing really sends me njegovo igranje me zares prevzame (navduši)
to send one's kind regards lepo pozdravljati
to send to the right-about, send packing sleng na kratko koga odpraviti, odpustiti koga, poslati k vragu koga
the news sent her into hysterics ob tej novici je postala histerična
to send to school poslati v šolo
to send to the skies sleng ubiti
to send a shell izstreliti granato
send him victorious! da bi (le) zmagal!
send me a word! sporoči (piši, javi se) mi!

sense¹ [sens] samostalnik
čut, čutilo, občutek, čustvo; (zdrava) pamet, (zdrav) razum; smisel, pomen; sodba, mnenje; uvidevnost
množina razumnost, pametnost; bistrost; splošno naziranje ali mnenje

in (out of) one's senses (ne) pri zdravi pameti
against common sense proti zdravi pameti
the five senses petero čutov
the sense of hearing čut sluha, sluh
sense of duty (responsibility) čut dolžnosti (odgovornosti)
sense of pain občutek bolečine
a sense of wrong občutek (sebi prizadete) krivice
common (good, sound) sense zdrava pamet, zdrav razum
a man of sense pameten človek
any man in his sense vsak pameten človek
in every sense v vsakem pogledu
in a sense v nekem pogledu, nekako
literal (figurative, proper) sense of a word dobesedni (preneseni, pravi) pomen (neke) besede
be a man of sense! bodi no pameten!
she is not in her right senses ona ni čisto pri pravi pameti
are you out of your senses? si ob pamet?, si znorel?
we must bring him to his senses moramo ga spametovati
to come to one's senses priti k pameti, spametovati se; zavedati se
she was frightened (scared) out of her senses bila je vsa iz sebe (ponorela je) od strahu
he has no sense of humour on nima smisla za humor
I have no sense of locality nimam občutka za orientacijo
she had not the sense to turn off the gas ni ji prišlo na pamet, da bi zaprla plin
to lose (to take leave of) one's senses izgubiti pamet
to make sense of s.th. dati čemu smisel, razumeti kaj
it does not make sense (to) nima nobenega smisla, to je nerazumljivo
he'll need all his senses potreboval bo vso svojo pamet
to recover one's senses priti spet k pameti, spet se zavedeti
it stands to sense čisto jasno je
have you taken leave of your senses? si ob pamet? si znorel?
talk sense! govori pametno!

sententia -ae, f (sentīre)

1. mnenje, misel, zamisel, mišljenje, miselnost, predstava, ideja, nazor, pogled na kaj, namen, volja, sklep, sodba: haec sententia vicit L., non prima, sed melior sententia vicit PLIN. IUN., ea sententia valuit T., quae te sententia vertit? V. kaj te je nagnilo (prepričalo)?, hanc sententiam plurimi secuti sunt N., quoniam sententiae atque opinionis meae voluistis esse participes CI. mojega nazora in mnenja (mišljenja), de dis immortalibus habere stabilem certamque sententiam CI., sententiam fronte tegere CI., sententiam aperire CI., sententiam mutare CI., de sententia decedere CI., in sententia manere, permanere, perseverare, perstare CI., sententiam exquirere S., sententiam cognoscere, probare C., deorum sententia N. volja, si honestatem tueri sententia est CI. volja, sklep, sicinest sententia? TER. ali je to tvoj sklep?, stat sententia TER. sklenjeno je, moja volja je, moj sklep je, sic stat sententia (kot vrinjeni stavek) O. tako je sklenjeno, taka je volja, tak je sklep, stat sententia (z inf.) L., O., sententia stat Hannibali L., sententiis abundans CI. poln (dobrih) misli, poln idej, praeter sententiam PL. proti dobrohotnosti (naklonjenosti), meā sententiā PL., TER., CI. po moji(h) misli(h), po mojem mnenju, de (ex) sententia alicuius CI. po misli(h) (mnenju) koga, meā (nostrā) ex sententiā PL., CI. EP., še pogosteje samo ex sententiā PL., TER., CI. po misli(h) = po (moji, naši) volji (srčni želji), v skladu z mojimi (našimi) mislimi (z mojo (našo) srčno željo), vir ex sententia ambobus S. obema po volji; v enakem pomenu tudi ex animi sententia CI.; kot besedilo prisege ex animi mei (tui, sui) sententia po mojem (tvojem, svojem) trdnem prepričanju, po moji (tvoji, svoji) najboljši vednosti in vesti, na mojo (tvojo, svojo) vest, pri moji (tvoji, svoji) vesti ipd., npr. iurare CI. idr.; od tod dvoumje v odgovoru Lucija Porcija Nazike na vprašanje cenzorja Katona: ex tui animi sententia (pri tvoji vesti), tu uxorem habes? Non hercule, inquit, ex animi mei sententia CI. = pri moji vesti ne, pa tudi = ne po svoji volji; potem ex animi mei sententia kot rotitev nasploh = pri moji vesti, pri moji veri: me quidem ex animi mei sententia nulla oratio laedere potest S.; pl. sententiae mnenja, misli, glasovi: variis dictis sententiis, quarum pars ... censebant C., sententiae numerantur, non ponderantur PLIN. IUN.; preg.: quot homines, tot sententiae TER., CI. kolikor glav, toliko misli, kolikor ljudi, toliko čudi; včasih = splošne ali poglavitne misli: alicui tantummodo locos ac sententias disputationis tradere CI., eius disputationis sententias memoriae mandavi CI.; occ. sententia = mišljenje, miselnost, načelo, vodilo: Aristippi H., voluntatum, studiorum CI.

2. uradno, javno v kakem zboru oz. na zborovanju izjavljeno mnenje
a) (v senatu) mnenje, glas, glasovanje, odločitev, odločba, sklep, včasih = nasvet, predlog: liberis sententiis C. ob svobodnem glasovanju, victi paucis sententiis L., ex senatus sententia interfectus est CI., factum est senatus consultum in meam sententiam CI. EP. predlog, sententiam dicere, ferre CI. ali dare L. izreči svoje mnenje, glasovati, exquirendae magis sententiae quam dandae L., sententiam referre CI. poda(ja)ti, in sententiam alicuius discedere L. ali in sententiam alicuius pedibus ire CI., S., L. ali samo in sententiam alicuius ire L. pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, in eandem sententiam ire L. prav tako (enako) glasovati, sententiam rogare (v pass. sententiam rogari) CI., L. vprašati za mnenje, dati na glasovanje, pozvati h glasovanju, sententiam dividere SEN. PH., sententiae loco dicere SEN. PH., PLIN. IUN., T. glasovati, ko pride kdo na vrsto (za glasovanje), pro sententia dicere, ut ... T. glasovati za to, da ..., ego pro sententia mea hoc censeo SEN. PH. jaz glasujem za to.
b) (o sodniku in o ljudstvu na ljudskih skupščinah) glas, glasovanje, izrek, mnenje, sodba, razsodba, razsodilo: ex consilii sententia in custodiam coniectus N., condemnatur perpaucis sententiis CI., servus ille innocens omnibus sententiis absolvitur CI., sententiis paribus reus absolvitur SEN. PH. ali ubi paris numeri sententiae fuissent, praeponi absolutio damnationi solebat AUG. ob enakem številu glasov, kadar je (bilo) enako število glasov, sententiam pronuntiare C. oznaniti (naznaniti, razglasiti) sodbo, sententiam dicere CI. izreči ali oznaniti sodbo, sententiam ferre CI. glasovati, soditi, de quo vos, iudices, sententiam per tabellas feretis CI., mares pro Neptuno, feminae pro Minerva tulere sententias AUG., de eventu fortuna iudicat, cui de me sententiam non do SEN. PH. se ne pridružujem glasovanju, ne dajem svojega glasu; o ljudstvu na volitvah (komicijah): populus Romanus sententiam non tulit CI.

3.
a) abstr. „um“ kake besede, smisel, pomen, pojem, misel ali vsebina kakega govora, spisa: internoscere, verborum sententia quae sit LUCR., verbum potest in duas pluresve sententias accipi CORN., eum continenter verbum non in eadem sententia ponitur CI., quod Stoici dicunt, id habet hanc sententiam CI., dixit versum Graecum eadem sententia, quā etiam nos habemus Latinum CI., sub voce sententiam subicere CI. spajati pojem z besedo, multa a Caesare in hanc sententiam dicta sunt C. v tem smislu, in hanc sententiam loqui CI. ali respondere L. v tem smislu, takole, in quo (sc. epigrammate) haec erat sententia N., sententia contionis CI., litterarum CU.
b) konkr. z besedami izražena misel, stavek, poved, perioda, sestavje: de singulis sententiis breviter disputare CI., est brevitate opus, ut currat sententia H., initia et clausulae sententiarum Q.; occ. rek, (učni) izrek, (učno) pravilo, (poučni) nauk, geslo, parola poseb. moder izrek, tehten izrek, znamenita misel, rek, reklo, pregovor, poslóvica, prislóvica, senténca: concinnae acutaeque sententiae, acutae crebraeque sententiae CI., sapientibus sententiis gravibusque verbis ornata oratio CI., in illis selectis Epicuri brevibusque sententiis CI., subiti ictus sententiarum SEN. PH., sententiae rectae, falsae Q., (sc. Euripides) sententiis densus Q. bogat z (iz)reki (mislimi), sententia dia Catonis H. = z božansko modrostjo (božansko modro) govoreči Kato(n).

separatizem samostalnik
1. (zagovarjanje odcepitve od države) ▸ szeparatizmusGre za najhujši bombni napad na območju, ki ga sicer zaznamujejo separatizem in etnične napetosti. ▸ Ez a legsúlyosabb bombatámadás a szeparatizmus és etnikai feszültségek jellemezte térségben.
Po policijskih ocenah se je protestov proti katalonskemu separatizmu udeležilo najmanj 15.000 ljudi. ▸ A katalán szeparatizmus elleni tüntetéseken a rendőrségi becslések szerint legalább 15.000 ember vett részt.
Začel se je dolgotrajen boj med pokrajinskim separatizmom in osrednjo oblastjo. ▸ Elhúzódó harc kezdődött a regionális szeparatizmus és a központi hatalom között.

2. (zagovarjanje samostojnosti) ▸ szeparatizmus
Zavladala je jezikovna anarhija, v kateri je literarna tradicija popuščala pred separatizmom narečij. ▸ Nyelvi anarchia vette kezdetét, melynek során az irodalmi hagyomány engedett a nyelvjárások szeparatizmusának.
Pravopisni separatizem je vodil v razedinjevanje Slovencev, kar je nujno moralo roditi odpor. ▸ A helyesírási szeparatizmus a szlovénok széthúzásához vezetett, ami óhatatlanul ellenállást szült.

Septimius 3 Septímij(ev), ime rimskega rodu. Znani so:

1. Septimius Septimij, Horacijev malo znani prijatelj, ki ga nekateri razlagalci napačno istovetijo s pesnikom Titijem oz. Ticijem (Titius): H.

2. P. Septimius Scaevola Publij Septimij Scevola (Skajvola), rimski senator, l. 71 obsojen zaradi izsiljevanja: CI.

3. C. Septimius Gaj Septimij, pretor l. 57, si je prizadeval, da bi Cicerona poklicali nazaj iz izgnanstva: CI.

4. C. Septimius Gaj Septimij, avgur: CI.

5. L. Septimius Lucij Septimij je služil pod Pompejem v vojni proti pomorskim roparjem: C.

6. Porcius Septimius (po drugi verziji Porcius Septimīnus) Porcij Septimij (Septimin), prokurator v Retiji ob cesarju Viteliju: T.

7. Septimius Severus Septimij Sever, rimski cesar (gl. Sevērus).

8. Septimia Septimija: CI. EP.

sequestrārius 3 (sequester) sekvestra (začasnega upravitelja, hranitelja, skrbnika v začasno hrambo izročenega spornega predmeta) se tičoč, sekvestráren: actio ICTI. tožba proti sekvestru na osnovi pogodbe o hrambi spornega denarja.

serpent [sɛrpɑ̃] masculin kača (tudi figuré)
(nekoč)

serpent (pihalo)
serpent aveugle, de ver slepec (zoologie)
serpent à coilier, d'eau belouška
serpent à lunettes, de mer, à sonnettes naočarka, morska kača, klopotača
peau féminin de serpent kačja koža
serpent fabuleux bajeslovna kača
serpents pluriel venimeux, non venimeux strupene, nestrupene kače
serpent à plumes krilata kača
serpent caché sous les fleurs (figuré) skrita nevarnost
une prudence de serpent kačja, skrajna previdnost
c'est une langue de serpent ta človek, ta oseba ima strupen jezik
réchauffer un serpent dans son sein (figuré) greti gada na prsih, izkazovati dobrote nehvaležnežu, ki se obrne proti svojemu dobrotniku

serum [ê] moški spol (-a …) das Serum (krvni Blutserum, proti kačjemu piku medicina Schlangenserum, zdravilni medicina Immunserum, Heilserum)