Franja

an³, vprašalnica ali, ali pa, ali morda.

I. uvaja drugi in naslednje člene ločnih (disjunktivnih) vprašanj

1. neodvisnih: utrum igitur has corporis an Pythagorae tibi malis vires ingenii dari? Ci., utrum hostem an vos an fortunam utriusque ignoratis? L., num me rogari oportet abs te an te potius a me? Ci., Capunaene te putabas consulem esse an Romae? Ci., nonne extra ordinem tulisti an licuit tibi ferre legem? Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: ipse percussit an aliis occidendum dedit? Ci., eloquar an sileam? V.; annōn ali bolje an nōn ali ne: sortietur an non? Ci.

2. odvisnih: videte, utrum sit aequius hominem dedi inimicis an amicis Ci., rectene an secus (dixerint), nihil ad nos Ci.; brez vprašalnice v prvem členu: non quaero, iure an iniuria sint inimici Ci., deliberatur, incendi placeret an defendi C. Ali ne v odvisnih ločnih vprašanjih necne, kadar se zanika ves stavek: quaero, potueritne Roscius suam partem petere necne Ci.; an non samo tedaj, kadar zanika non le eno besedo: requiram, dixeritne Clodiae an non dixerit Ci. = ali je povedal... ali zamolčal, quaestio est, bellum indicamus an non Ci.

3. prvi člen je zamolčan, a se lahko v mislih dostavi:
a) v neodvisnih ločnih vprašanjih an = ali pa, ali morda celo, (ali) morda, ali: unde ordiar? an ab ipsa lege? Ci. (pri čem drugem) ali (morda) pri..., quid ad se venirent? an speculandi causā? C., quae ista nova diligentia? an te L, Flavii vociferatio commovebat an M. Antonii auctoritas? Ci.; poseb. pogosto: an censes? an tu existimas? an ignoratis? an quisquam dubitat? Ci. = pa vendar ne, ali pa; včasih v trdilnem smislu (= nonne) = ali... ne, (ali) morda ne, kajne da: quando oraculorum vis evanuit? an postquam homines minus creduli esse coeperunt? Ci.
b) v odvisnih ločnih vprašanjih = ali: quaesivi, an misisset (peripetasmata) Ci. (kjer si moramo misliti: [ali je kaj drugega] ali je poslal [preproge]).

4. (šele poklas. ali pesn.) v enostavnem odvisnem vprašanju = ali: exspectabat, an ibi Pompeius esset L., quis scit, an adiciant tempora di H., Alexander, an cum ipso militare vellet, interrogat Cu., quaesito, an Caesar venisset T.

II.

1. uvaja drugi in naslednje člene odvisnih ločnih vprašanj v pomenu ali za izrazi dvoma in negotovosti, kakršni so: dubito, dubium (incertum) est, nescio, haesito, interest, refert idr.: ne forte dubitasse videretur, verumne an falsum sit Ci., nihil interesse, utrum haec Messanae an apud istum loqueretur Ci., refert etiam, qui audiant, senatus an populus an iudices Ci.; od tod skrčeno (brez nadrednega izraza dvoma ali negotovosti in tudi brez vpliva na glagol), včasih, posebno pri številčnih podatkih, navidezno = aut, vel, -ve, sive: cum ei (Themistocli) Simonides an quis alius artem memoriae polliceretur (pravzaprav: Simonides an quis alius dubium est...) Ci., ea suspicio, vitio orationis an rei, haud sane purgata est L., dein cum essent perpauca inter se uno an altero spatio collocuti Ci., ex illis unus an alter ait O., finem vitae, sponte an fato, implevit T., Rufus et cum eo septem an octo... in priore sententia perseverarunt Plin. iun., dies abhinc quintus an sextus est Ap.; menjaje se s sive, seu: sive fatali vecordia an imminentium periculorum remedium ipsa pericula ratus T., seu taedio ambiguae spei an amore coniugis T. (prim. O., Fast. III, v. 773 in nasl.).

2. če se prvi člen zamolči in drugi primerno poudari, nastanejo izrazi negotovosti, ki se nagibajo k pritrditvi: dubito an, haud scio an, nescio an, v katerih je an = ali ne, tako da dobi cel izraz „dvomim, ali ne“, „ne vem, ali (če) ne“ pomen morda, menda, skoraj bi mislil, po mojem mnenju, bržkone, prejkone, najbrž: dubito, an hunc primum omnium ponam N. dvomim, ali ne bi njemu odkazal prvega mesta = po mojem mnenju gre njemu prvo mesto, najrajši bi dal njemu prvo mesto, civitatem non solum Graeciae, sed haud scio an cunctis gentibus anteponendam dico Ci., mortuus est C. Sacerdote praetore nescio an ante, quam Verres praeturam petere coepit Ci. Če pa se nagiba misel k zanikanju, pristopi non, nemo, nullus, numquam k an: quod haud scio an non possis C. česar menda (česar pač) ne moreš, contigit tibi, quod nescio an nemini Ci. kar najbrž nikomur drugemu, hoc diiudicari nescio an numquam possit Ci. to se ne da menda nikdar razsoditi; tako tudi: an imperare noluisset, dubium T. težko da je hotel postati cesar; vendar tudi: non horum senectus miserabilis fuit? haud scio an ulla beatior possit esse Ci. = pač nobena. Isto kot ind. izraža tudi cj. haud sciam an Ci., dubitaverim an Ci., le šibkeje: de L. Bruto dubitarim, an in Arruntem invaserit Ci. Lucij Brut je pač najbrž... Pogosto se nanaša le na en pojem: testem non mediocrem, sed haud scio an gravissimum Ci. morda, menda, exstincto Maximo, dubium an quaesitā morte T. najbrž prostovoljno.

ana, adv. (ἀνά) po (v distributivnem pomenu pri števnikih = fr. à) v zdravniških zapisih: folii cypressi ana uncias tres... deteres P. Veg., aluminis castorii ana uncias duas Plin. Val., auripigmenti ana unciam unam Th. Prisc.

analecta -ae, m (iz gr. ἀναλέγω) pobiralec drobtin, drobtinar, suženj, ki je pri pojedinah spravljal ostanke jedi in kar je padlo z mize: Mart. (pri katerem berejo drugi analecta -ōrum, n = τὰ ἀνάλεκτα drobtine); analectae Sen. ph. šalj. dvosmiselno „drobtinarji“ = ki naj bi zbirali odpadle drobtine in odpadle verze.

analognost samostalnik
1. tehnika in tehnologija, računalništvo (o podatkih) ▸ analóg technológia
Seveda je ta velikanski posel s Kitajci propadel; oni so šli v digitalizacijo, mi smo še vedno pri analognosti. ▸ Persze ez az óriási üzlet a kínaiakkal meghiúsult; ők a digitalizációt választották, mi maradtunk az analóg technológiánál.

2. (podobnost) ▸ analógia [hasonlóság]
Terminologija športa nenehno reproducira analognost z vojaškim spopadom - napadi in obrambe, zmage in porazi ... ▸ A sportterminológia folyamatosan újratermeli a katonai konfliktussal való analógiát – támadás és védekezés, győzelem és vereség…

anancaeum -ī, n (gr. ἀναγκαῖον neizogibno) velika pitna posoda, ki se je morala pri pitju za stavo na dušek izpiti, velik kozarec: Pl.

Anāpus -ī, m (Ἄναπος) Anap,

1. katanski mladenič (gl. Amphinomus): Val. Max., Cl.

2. sicilska reka južno od Sirakuz (zdaj Anapo): L.; prav pred njenim izlivom se vanjo izteka vrelec Ciana (Cyanē); od tod Anapus pri O. kot rečni bog, Cianin ljubimec. — Soobl. Anāpis -is, m Anapis: O.

Anaximander -drī, m (Ἀναξίμανδρος, od tod Anaximandros pri Sen. ph.) Anaksimander, sloveči jonski filozof iz Mileta, Talesov učenec, izumitelj modela zemeljske oble in zemljevidov, umrl po l.570: Ci. idr.

anca ženski spol zadnja plat, zadnjica, zadek

ancas pl sedalo, zadnjica; križ (pri živali)
a (las) ancas zadaj sedeč na
ir en ancas zadaj sedeti (na); drug k drugemu spadati
no sufrir ancas ničesar ne trpeti (prenesti, dovoliti)

ancilla -ae, f (demin. ancula strežnica; prim. anculus) dekla, služkinja, hišna, sužnja (naspr. libera): Kom., H., O. idr., ancillarum greges Ci., muliebri ac delicato ancillarum puerorumque comitatu Ci., ancilla, quae ministra dicitur Plin. iun. (o diakonisi pri kristjanih); atrib.: mulier ancilla S.; pren.: terra usūs mortalium semper ancilla Plin. človeškim potrebam vselej ustrežljiva; zaničljivo o človeku, ki se s suženjsko uslužnostjo ponižuje: Fufidius, ancilla turpis S. fr.

ancōn -ōnis, m (gr. ἀγκών) komolec, laket; od tod

1. arhit. v pl. ancōnēs
a) kraki kotomera: Vitr.
b) lege pri vratih: Vitr.
c) batni drogovi pri vodnih orglah: Vitr.
č) kvake, skobe, ki vežejo brunovje: Vitr.

2. ročaj pri naslanjaču: Cael.

3. neka pivska posoda v krčmah: Paul. (Dig.).

andar* iti, hoditi; jahati, peljati se; jadrati; krožiti (govorica); teči, poteči, miniti; prehoditi, preteči, prevoziti, prejezditi; preleteti; počutiti se, biti

andar cinco leguas prehoditi (prevoziti) pet milj
andar tierras potovati po svetu
a más andar, a todo andar kar najhitreje
andar tras alg. iti za kom, zasledovati
andando el tiempo sčasom
a más andar kvečjemu, največ; hitro
¡anda! neverjetno! lepa reč!
¡anda a paseo! pojdi k vragu!
¡anda en buena hora! zdravstvuj!
¡andando! (hitro) naprej!
andar bien dobro se počutiti, dobro iti (posli)
andar bien de salud, andar bueno zdrav biti
andar por las nubes strašno drag biti
andan rumores govori se, šušlja se
andar escribiendo (buscando) ravno pri pisanju (iskanju) biti
andar a la briba vdati se brezdelju
andar a la que salta tjavdan živeti
andar a derechas pravično ravnati
andar a golpes, andar a palos tepsti se, pretepati se
andar a salto de mata zbežati, popihati jo
andar a tiros obstreljevati se
andar a una soglašati
andar con cuidado previden (oprezen) biti
andar sin recelo biti brez skrbi
andar en pretensiones biti zahteven
andar en dimes y diretes prepirati se
andar en pleitos v pravdo se spustiti
andarse iti
andarse en los ojos oči si meti
andarse con bromas šaliti se, šale (burke) zbijati
todo se andará vse bo še dobro
ande yo caliente y ríase la gente čez lastno komodnost ga ni

Andecāvī -ōrum, m: Plin. (pri katerem nekateri pišejo Andicavi), T., ali Andēs -ium, m in Andī -ōrum, m: C. Andekav(c)i, Andi, galsko ljudstvo v poznejši pokrajini Anjou.

Andēs² -ium, f Ande, vas pri Mantovi, Vergilijev rojstni kraj: Don. Od tod adj. Andīnus 3 andski: cantus Sil. andsko = Vergilijevo.

Andriscus -ī, m (Ἀνδρίσκος) Andrisk, suženj, ki se je oznanjal za Filipa, sina mak. kralja Perzeja (zato nav. imenovan Pseudophilippus, Ψευδοφίλιππος = Lažni Filip) ter povzročil tretjo mak. vojno, ki se je končala s tem, da je rim. poveljnik Metel spremenil Makedonijo v rim. pokrajino; Metelovo zmagoslavje je poudaril sam Andrisk kot ujetnik: L. epit., Fl.; le Pseudophilippus imenovan pri: Ci. in Vell.

Androgeōs (lat. Androgeus Serv.) -eī, m (Ἀνδρόγεως) Androgej,

1. Minojev in Pazifajin sin, kot zmagovalca pri Panatenejah so ga umorili nasprotniki; zato je Minos naložil Atenam človeško žrtev za Minotavra: V., P., Hyg. — Soobl. Androgeō -ōnis, acc. -ōna, m (Ἀνδρόγεων) Androgeon: Pr. Od tod adj. Androgeōnēus 3 androgeonski, Androgeona (objektni gen.): caedes Cat.

2. gr. vojskovodja, ki je padel pred Trojo: V.

andrōn -ōnis, m (gr. ἀνδρών)

1. pri Grkih = andrōnītis: P. F.; gr. pisano: Vitr.

2. pri Rimljanih hodnik med dvema stenama ali zidovoma v poslopjih, na dvorih ali vrtovih: Vitr., Plin. iun.

andrōnītis -tidis, acc. -tin, f (gr. ἀνδρωνῖτις) možišče, pri Grkih tisti del hiše, kjer so prebivali možje, zlasti njihova jedilnica: Vitr., Gell.

Andus -ī, m Andec, pripadnik galskega ljudstva Andov (gl. Andēs pri Andecāvī): Lucan.

anecken zadeti/zaleteti se (v, ob nekaj); bei jemandem anecken slabo naleteti pri, zameriti se (komu)

anestezirati glagol
1. medicina (dati anestezijo) ▸ altat, érzéstelenít
Pred posegom so kirurgi na njegovi glavi lokalno anestezirali samo kožo. ▸ A beavatkozás előtt a fején a sebészek csak a bőrt érzéstelenítették helyileg.
Pri načrtovanih posegih (operacijah) ne anesteziramo otrok s povišano telesno temperaturo, s splošnim prehladom ali kako drugo akutno okužbo. ▸ A tervezett beavatkozásoknál (műtéteknél) nem altatjuk azokat a gyerekeket, akiknek hőemelkedése van, megfázásos tünetei vagy más akut fertőzése.

2. (narediti neobčutljivo) ▸ elaltat
Kadar odvračamo pozornost ali prikrivamo boleča čustva, kadar jih anesteziramo, zapiramo vrata ljubezni in zaupanju, ki nas zdravi. ▸ Amikor elutasítjuk a törődést vagy titkoljuk a fájó érzelmeket, tehát amikor elaltatjuk ezeket, becsukjuk a kaput a gyógyító hatású szeretet és bizalom előtt.