Franja

prestavi|ti (-m) prestavljati

1. pohištvo, stavke: umstellen, stole: verrücken, čebelni panj: umsetzen, v drug položaj, na napačno mesto: verstellen; (premestiti) težo, težišče: verlagern

2. napeljavo, cesto, postajališče: verlegen, bliže: vorverlegen

3. na drug čas: verlegen (auf eine andere Stunde, einen anderen Tag), na prejšnji datum: vorverlegen, na poznejši datum: zurückverlegen, pravo obravnavo: vertagen

4. v drug jezik, drugo šifro: umsetzen, v drug jezik: übersetzen

5. v avtomobilu: schalten, umschalten, einen Gang einlegen; v nižjo prestavo: herunterschalten, zurückschalten, v višjo prestavo: hinaufschalten, hochschalten, od nizke hitrosti do visoke: durchschalten; tehnika übersetzen

6. (premestiti) delavca, otroka v šoli: versetzen (nazaj zurückversetzen)
prestaviti na slabše plačano delovno mesto zurückstufen

prestólen (of the) throne

prestólni govor speech (delivered) from the throne, King's (oziroma Queen's) speech at the opening of parliament
prestólno mesto metropolis, capital

prestólen (-lna -o) adj. del trono, al trono:
prestolni naslednik successore al trono, principe ereditario
polit. prestolni govor Discorso della Corona
prestolno mesto (prestolnica) capitale

prestolnica samostalnik
1. (glavno mesto) ▸ főváros
2. (središče dejavnosti) ▸ főváros

pretovóren (-rna -o) adj. di trasbordo, di movimentazione:
pretovorno (luško) podjetje ditta di movimentazione merci
pretovorni terminal terminal di movimentazione merci
pretovorna postaja stazione di trasbordo
pretovorno mesto luogo di trasbordo
pretovorna dejavnost attività di trasbordo
pretovorne naprave impianti di trasbordo

pretrgan (-a, -o) abgerissen, gerissen
pretrgano mesto der [Riß] Riss
biti pretrgan einen [Riß] Riss haben

pride¹ [práid] samostalnik
ponos, ošabnost, napuh; dika, čast; razcvet, višek, sijaj, lepota; krdelo (levov)

false pride lažen ponos
proper pride opravičen ponos
pride of place častno mesto, figurativno prednost; zaničevalno vzvišenost
peacock in his pride pav z razširjenim repom
to take (a) pride in biti ponosen na kaj
in the pride of the season na višku sezone
in the pride of one's youth v cvetu mladosti
pride of the morning lepota jutra

pridivjáti (-ám) perf. pren. accorrere, piombare, irrompere, scatenarsi (bufera):
orkan je pridivjal nad mesto l'uragano piombò sulla città

Priēnē -ēs, f (Πριήνη) Priéna, jonsko mesto blizu Mileta, rojstno mesto Bianta: L., Mel., Plin., Aus.; acc. Priēnam: Ci. (Parad. 1, 8). — Od tod adj.

1. Priēnaeus 3 priénski: Menandri duo, unus Prienaeus, alter Heracleotes Varr., Bias Sid.

2. Priēnēnsis -e priénski: scamonium Plin., Mandraytus Ap.; subst. Priēnēnsēs -ium, m Priénci, preb. Priene: Plin.

3. subst. Priēne͡us -eī in -eos, m (Πριηνεύς) Priénec: Bias Aus.

priglasíti annoncer, faire inscrire, déclarer ; (patent) déposer (un brevet)

priglasiti se s'annoncer, s'inscrire, (na policiji) se présenter (à la police), déclarer son domicile
priglasiti se za kako mesto, službo se présenter pour une place, solliciter un emploi, se mettre sur les rangs pour un emploi
priglasiti se k izpitu se faire inscrire pour un examen
priglasiti se (pri zdravniku ipd.) prendre un rendez-vous

priglasíti (-ím) | priglášati (-am)

A) perf., imperf.

1. notificare, annunciare, dichiarare, denunciare:
priglasiti orožje denunciare il possesso di armi

2. preannunciare, preavvisare

B) priglasíti se (-ím se) | priglášati se (-am se) perf., imperf. refl. presentarsi, iscriversi, arruolarsi; concorrere:
priglasiti se k izpitu iscriversi, presentarsi all'esame
prostovoljno se priglasiti v vojsko arruolarsi volontariamente nell'esercito
priglasiti se za mesto uslužbenca davčne uprave concorrere per un posto di impiegato dell'esattoria
priglasiti se k besedi, k razpravi intervenire nel dibattito

prijav|a¹ ženski spol (-e …)

1. die Anmeldung, (sporočilo) die Meldung (vnaprejšnja Voranmeldung, k besedi/diskusiji Wortmeldung, patenta Patentanmeldung, škode Schaden(s)meldung)
obvezna prijava die Anmeldepflicht, Meldepflicht
zadnji rok za prijavo der [Meldeschluß] Meldeschluss
potrdilo o prijavi die Meldebestätigung
formular za prijavo das Anmeldeformular
rok za prijavo die Anmeldefrist, Meldefrist

2. šport die Nennung
zadnji rok za prijavo der [Nennungsschluß] Nennungsschluss

3.
davčna prijava die Steuererklärung
(za dohodnino Einkommenssteuererklärung), die Einbekennung

4.
prijava za delovno mesto (prošnja) die Bewerbung, pisna: das Bewerbungsschreiben

5.
prijava motenj pri telefoniranju die Störungsannahme

prijavn|i (-a, -o) Anmeldungs-, Melde- (obrazec der Meldeschein, mesto der Meldepunkt)

priključ|ek moški spol (-ka …) der [Anschluß] Anschluss (baterijski [Batterieanschluß] Batterieanschluss, dimni [Kaminanschluß] Kaminanschluss, enojni [Einzelanschluß] Einzelanschluss, filtrski [Filteranschluß] Filteranschluss, glavni [Hauptanschluß] Hauptanschluss, hišni [Hausanschluß] Hausanschluss, iztočni [Auslaufanschluß] Auslaufanschluss, kabelski [Kabelanschluß] Kabelanschluss, plinski [Gasanschluß] Gasanschluss, cevi [Rohranschluß] Rohranschluss, na avtocesto [Autobahnanschluß] Autobahnanschluss, na omrežje [Netzanschluß] Netzanschluss, ventila [Ventilanschluß] Ventilanschluss, za kisik [Sauerstoffanschluß] Sauerstoffanschluss, za mikrofon [Mikrophonanschluß] Mikrophonanschluss, za ogrevanje [Heizungsanschluß] Heizungsanschluss, za praznjenje [Entleerungsanschluß] Entleerungsanschluss, sklopni [Kippanschluß] Kippanschluss, skupinski [Gemeinschaftsanschluß] Gemeinschaftsanschluss, stranski [Nebenanschluß] Nebenanschluss, tlačni [Druckanschluß] Druckanschluss, vodni [Wasseranschluß] Wasseranschluss, zbirni [Sammelanschluß] Sammelanschluss); (dovod) die Zuführung, die Zapfstelle, (spoj) die Einmündung; na omrežje ipd.: die Zuschaltung; k stroju: das Zubehör, der Zubehörteil, naprava: das Zusatzgerät, traktorski: das Schleppergerät, das Anbaugerät, das Aggregat; na cesto: der [Anschluß] Anschluss, die Einmündung (in)
priključ oklopa die Schirmung
telefonski priključek die Fernsprechstelle, der [Telefonanschluß] Telefonanschluss, stranski Fernsprechnebenstelle
mesto priključka die Kupplung, die [Anschlußstelle] Anschlussstelle
elektrika omara s priključki der Klemmenschrank
plošča s priključki za kable die [Kabelanschlußtafel] Kabelanschlusstafel

prilépiti (-im) | prilépljati (-am)

A) perf., imperf.

1. incollare, attaccare, applicare, appiccicare, affibbiare:
prilepiti znamko incollare, applicare, mettere un francobollo
prilepiti obliž applicare un cerotto
ekst. prilepiti vzdevek affibbiare un nomignolo, un epiteto

2. pren. aggiungere, accozzare:
na osnovno zgodbo prilepiti vrsto filozofskih razmišljanj accozzare una serie di considerazioni filosofiche al tema di fondo

3. pren. inchiodare:
krik ga je prilepil na mesto il grido lo inchiodò al posto dove stava

B) prilépiti se (-im se) | prilépljati se (-am se) perf., imperf. refl. incollarsi, appiccicarsi, attaccarsi; ekst. aggiungersi:
prilepiti se na koga, komu za pete incollarsi a qcn., alle calcagna di qcn.

prīmārius 3 (prīmus) prvim pripadajoč, eden prvih, prvaški, imeniten, odličen, fin, mogočen, ugleden: parasitus Pl., vir primarius populi Ci. prvak, femina Ter., Ci., locus Ci. prvo mesto, lapis Vulg. temeljni (vkladni) kamen.

priméren (-rna -o) adj. adatto, atto, acconcio; adeguato, conforme; calzante, appropriato; decente; idoneo, conveniente:
za obdelavo primerno zemljišče terreno atto alla coltivazione
to je najmanj primerno mesto za razpravljanje questo è il luogo meno adatto per discutere
govornik je obravnaval temo s primernimi besedami l'oratore trattò l'argomento con parole acconce; appropriate
primeren izraz un termine appropriato, calzante
primerno plačilo uno stipendio decente
primerno vedenje comportamento decente, decoroso
narediti kaj ob primernem času in na primernem mestu fare le cose a tempo e luogo
primeren za dresuro ammaestrabile
primeren za gomoljike, tartufe tartufigeno
navt., aer. primeren za plovbo navigabile
agr. primeren za setev seminativo
šport. primeren za smuko sciabile
primeren za življenje vivibile
žarg., film. primerna postava physique du role

primorsk|i [ó] (-a, -o) küstenländisch, Küsten- (mesto die Küstenstadt)

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

pripústen (-tna -o) adj. vet. di monta, di ammissione:
pripustno mesto stazione di monta