Franja

primus¹ [práiməs] pridevnik
najstarejši (deček istega imena v šoli); prvi

primus inter pares prvi med enakimi

prīn-ceps¹ -cipis, abl. -e (= *prīmo-caps „prvo mesto zavzemajoč (zasedajoč)“, iz prīmus in capere; prim. dein-ceps)

I. adj.

1. prvi (= najprej): princeps in proelium ibat, ultimus conserto proelio excedebat L., apud omnes princeps ponebatur N. je veljal za prvega, principem locum tenere C., quoniam exordium princeps esse debet Ci. ker gre uvodu prvo mesto, ker mora biti uvod na začetku, princeps in agendo Ci., ut quisque in fugā postremus, ita in periculo princeps erat Ci., princeps Sicilia se ad amicitiam populi Romani applicuit Ci.; kot adj. relativum z objektnim gen.: principes pecuniae pollicendae fuerunt L. so prvi obljubili, principes inveniendi Ci. prvi iznajditelji.

2. metaf. prvi = najimenitnejši, najveljavnejši, najodličnejši, najpomembnejši, najvažnejši, najpoglavitnejši, glavni: principum philosophorum praecepta N., principibus placuisse viris H., femina p. Plin. gospa visokega stanu; kot adj. relativum z objektnim gen.: princeps ingenii et doctrinae Ci. najimenitnejši glede na … , odličnik po … ; nam. gen. opis s praep.: amor princeps ad benevolentiam coniungendam Ci. posebej pripravna. —

II. subst. m

1. najimenitnejši (najveljavnejši, najpomembnejši) mož, prvak, veljak, imenitnik, odličnik, dostojanstvenik, (po)glavar, vladar, vodja: ceteri principes Atheniensium N., custodes (za čuvarje, kot varuhe) reliquit principes N., principes Aeduorum C., per C. Valerium Tro[a]ucillum, principem Galliae provinciae C. enem izmed najveljavnejših mož, Gaio Valerio Donotauro, Caburi filio, principe civitatis C.; pogosto principes civitatis C., L. ali samo principes C., N. velikaši, principes plebis L. veljaki (naspr. infimi plebis), rerum publicarum principes Ci. državniki, principes equestris ordinis N. prvaki, equitatūs principes nobilissimae iuventutis Cu. prvaki mladega (makedonskega) plemstva, princeps nobilitati vestrae L. glavar, (sc. Thebani) principes Graeciae sunt N. vodje, vladarji, legatorum ali legationis princeps L. glasnik, besédnik, p. in iure civili, in astrologiā Ci. prvak, vodilni strokovnjak.

2. začetnik, ustanovitelj, ustanovník (ustanóvnik), osnovatelj, utemeljitelj, povzročitelj, povzročník (povzróčnik), (na)snovatelj, snovalec, glava(r), načelnik, vodja, voditelj: Zeno princeps Stoicorum Ci., p. consilii C., Ci., N., sceleris N., nobilitatis Ci. ustanovnik, factionis, coniurationis Ci., belli inferendi C. ki je vojno začel, začetnik (= povzročitelj, krivec) vojne, rogationis L. svetovalec, predlagatelj, ut eius rei princeps esset N. (da) naj se postavi tej zadevi na čelo, (da) naj se postavi za vodjo te zadeve, princeps ad suscipiendam rationem Ci. svetovalec.

3. occ.
a) kot naslov α) princeps senatūs ali samo princeps L. (redko princeps senatorum) prvi senator, prvak senata, prvak v senatu; njegovo ime je bilo prvo na seznamu senatorjev. Na čelo seznama ga je pri branju postavil cenzor (lectus L., ker so seznam v senatu na glas brali) in konzula sta za mnenje vedno najprej vprašala njega, zato je imel velik politični vpliv. β) z ustanovitvijo cesarstva je — kar je samo po sebi umevno — princeps senatūs postal cesar; beseda princeps je odtlej = cesar, knez, prínceps: Augustus cuncta nomine principis sub imperium accepit T., princeps Caesar H., uxor principis T. cesarica, femina princeps O. cesarica, principum coniuges ac parentes (matere) T., feminae principes T., Plin. gospe (dame) iz cesarske rodbine. γ) pri mladem plemstvu princeps iuventutis prvak plemiške mladine; v času republike so principes iuventutis (ki so jih cenzorji na seznamu vitezov postavili na prvo mesto) voditelji viteških centurij: L., Ci.; v času Avgusta sta bila s tem naslovom oz. dostojanstvom odlikovana njegova vnuka Gaj in Lucij in od takrat je princeps iuventutis cesarjev naslednik, cesarjevič, princ: Sen. ph., Suet. Poznejši cesarji so si prisvajali tudi ta naslov.
b) (kot voj. t.t.) α) prīncipēs „sprednjiki“, „prv(ak)i“ = vojaki druge bojne vrste, težko oborožena druga bojna vrsta manipla in kohorte, razporejena med „hastati“ in „triarii“; naziv principes so ti vojaki menda dobili zato, ker so sprva stali v prvi bojni vrsti: robustior aetas, quibus principibus est nomen hastatos sequebantur L. β) kolekt. prīnceps manipel druge bojne vrste (v drugi bojni vrsti), manipel vojakov druge bojne vrste: signum primi principis L., a M. Acilio mihi primus princeps prioris centuriae est assignatus L. prvi manipel prve centurije druge bojne vrste (vsak manipel je bil namreč razdeljen v dve centuriji) = poveljstvo (služba centuriona, stotništvo) prve centurije prvega manipla v drugi bojni vrsti, Cretensi bello octavum principem duxit Ci. je vodil osmi manipel = je bil centurion osmega manipla druge bojne vrste. γ) meton. centurion (stotnik) druge bojne vrste; ker je imel vsak manipel dve centuriji, sta bila v njem tudi dva centuriona: centurio prior ali princeps prior ali primus princeps centurio centurion prve centurije in centurio posterior centurion druge centurije istega manipla v drugi bojni vrsti: omnibus centurionibus interfectis praeter principem priorem C.; princeps primus (naspr. secundus) L. ali samo princeps (npr. tertiae legionis) L. stotnik prvega manipla v drugi bojni vrsti (v legiji).

Opomba: Komp. principior: Cass. — Gen. pl. nav. -um, pa tudi (celo v dobrih rokopisih) -ium. — Neklas. nima pl.

prisóten present

povsod prisóten ubiquitous
vsi prisótni all persons present
med prisótnimi so bili... among those present were...
vsi prisótni so to videli all those present saw it
ugotoviti število prisótnih, šteti prisótne (pogovorno) to count the house, to calculate the attendance
človek ne more biti istočasno povsod prisóten one can't be everywhere at the same time

prištéti prištévati to add up

prištéti, prištévati med to number among, to reckon among

pritêči (-têčem) | pritékati (-am) perf., imperf.

1. affluire, confluire; sgorgare; venire; riversarsi, accumularsi:
iz vrtine je pritekla nafta dal foro di trivellazione sgorgò il petrolio
med letom je priteklo v sklad veliko denarja durante l'anno si è accumulato nel fondo molto denaro

2. giungere, accorrere; precipitarsi; nareč. scapicollarsi:
na cilj je pritekel prvi giunse primo al traguardo, tagliò per primo il traguardo

príti prihájati to come; (dospeti) to arrive (at, in); (pojaviti se) to turn up, to put in an appearance

príti, prihájati do to come to, to get to, to reach
príti, prihájati po kaj, koga to come for (ali to fetch) someone, something
príti, prihájati noter to come in
príti, prihájati skupaj to meet
príti, prihájati nazaj to come back, to return
príti, prihájati ob (denar) to lose (one's money)
ne príti, prihájati z besedo na dan (figurativno) to beat about the bush
príti, prihájati na dan to come (ali to be brought) to light
príti, prihájati bliže to come near, to approach
príti, prihájati z dežja pod kap (figurativno) to jump from the frying pan into the fire
ta beseda pride iz grščine this word is derived (ali comes) from Greek
príti, prihájati nad koga to befall someone
ne príti, prihájati blizu to keep (ali to hold) aloof, to keep one's distance
príti, prihájati peš to come on foot
sem je prišel peš, na konju, z avtom he walked, he rode, he drove here
príti, prihájati do krize to come to a head
odkod pride ladja? where does the boat hail from?
príti, prihájati na izpit to present oneself for an examination
najhujše še pride! the worst (of it) is yet to come!
príti, prihájati med ljudi to mix with other people
odkod to pride? how comes that?
naj pride, kar hoče! come what may!, whatever may happen!
tako ne boš prišel naprej this is not going to get you very far
prišlo mi je na pamet it occurred to me, the idea struck me, it crossed my mind
príti, prihájati v rabo to come into use
príti, prihájati k sebi to recover one's senses, (iz nezavesti) to come to, to come round, to come to oneself
kdor prej pride, prej melje first come first served
príti, prihájati komu v roke, v pest (figurativno) to fall into someone's hands
príti, prihájati zopet do sape to recover one's breath
to pride na isto that amounts to the same thing, pogovorno it all boils down to the same thing
príti, prihájati na svoje stroške to cover one's expenses
príti, prihájati komu na sled to get on someone's track
kako si prišel na to? how did you come to think of that?, what ever put that into your head?
nikoli ne bo prišlo do tega it will never come to that
pridi(te) z menoj! come (along) with me!
príti, prihájati do sporazuma to reach an understanding
prišel bom po tebe I'll call for you
včeraj mi je prišel povedat he came and told me yesterday
moja ura je prišla (figurativno) my hour has come
príti, prihájati komu na ušesa to reach someone's ears
kdo pride na vrsto? whose turn is it?
prišlo bo do vojne we shall have war, it will come to war
príti, prihájati do pretepa to come to blows
príti, prihájati na svet to come into the world, to be born
príti, prihájati na beraško palico to be reduced to beggary, to fall on evil days
slučajno príti, prihájati to happen ta come
príti, prihájati na vrsto to have one's turn
príti, prihájati na svoj račun to profit, to benefit (pri, ob by)
zelo prav príti, prihájati to come in very handy
príti, prihájati kot poklican, kot nalašč to arrive opportunely
príti, prihájati v poštev to come into consideration
ne príti, prihájati v poštev to be irrelevant (ali to be beside the point)
príti, prihájati do zaključka to reach a conclusion, to decide
ne pridi mi več pred oči! I will never see you again!
iz tega ne bo prišlo nič nothing will come of it
na to jaz ne bi bil nikoli prišel that would never have occurred to me
prišlo je čisto drugače it turned out quite differently
slučajno sem prišel na to I found it out accidentally
príti, prihájati do odločitve to come to a decision
priti v modo to come into fashion
príti, prihájati v denarno stisko to be hard up, to run short of money
prepozno príti, prihájati to be (too) late
príti, prihájati na spregled to turn up, to make one's appearance
príti, prihájati k zavesti to come to one's senses
kolikokrat prideš skupaj z njim? how often do you meet him?
nesreča nikoli ne pride sama misfortunes never come singly
to pride od tvojega dolgega ležanja v postelji that comes of your staying in bed so long

príti (prídem) perf. ➞ prihajati

1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
priti v mesto venire in città
vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

2.
priti ven venire fuori, uscire
priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
priti na obisk venire a trovare qcn.
priti na pomoč venire, correre in aiuto
priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
priti iz zemlje germogliare, spuntare
priti v pristanišče venire in porto, approdare
priti na mizo venire in tavola
priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
priti po koga venire a prendere qcn.
priti na vrsto essere di turno, toccare
priti na misel venire, saltare in mente
priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
priti do zaključka pervenire alla conclusione

3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

4. (nastopiti) venire, arrivare;
solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
prišla je vročina è arrivato il caldo
prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
to pride pod točko dve questo viene al punto due

6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
priti do prepričanja convincersi
priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

8. pog. priti na:
na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

9. pog. priti pod:
naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
priti z nekim vprašanjem domandare

11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

12.
priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
priti do izraza essere evidente, chiaro
priti k pameti mettere la testa a posto
priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
priti na dražbo essere messo all'incanto
priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
priti v poštev esser preso in considerazione
pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
priti v navado diventare abitudine
impers. pog. priti slabo sentirsi male
prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
priti na grmado finire sul rogo
priti na idejo ricordarsi, venire in mente
priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
priti na jezik dire
pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
priti na konja riuscire, essere a cavallo
priti na tapeto venire discusso, trattato
ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
priti na oder essere messo in scena, rappresentato
priti na beraško palico ridursi sul lastrico
priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
priti na slabše scapitarne
priti na svet venire al mondo, nascere
priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
priti (čisto) ob pamet sragionare
priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
priti pred oči vedere, venire a portata di mano
priti pred sodišče essere portato in tribunale
priti v javnost divenire di dominio pubblico
priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
priti v leta invecchiare, essere vecchio
priti v meso in kri diventare abitudine
priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
priti v pregovor divenire proverbiale
priti v promet essere in vendita, in circolazione
priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
priti v zavest diventare coscienti di qcs.
priti v zobe ljudem essere calunniato
priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
priti daleč aver successo, riuscire, farcela
kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
pren. priti naproti venire incontro
ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
pog. priti prav servire, venire a proposito
pog. priti proč crepare
priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
rel. priti v nebesa andare in paradiso
šport. priti v finale arrivare alle finali
priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
priti z zamudo arrivare in ritardo
priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
jur. priti (kot priča) comparire
priča ni prišla il teste non è comparso
priti na cilj giungere al traguardo
priti na vrh raggiungere la vetta
priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
priti do česa venire in possesso di qcs.
priti do resnice attingere alla verità
priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
priti do vrhunca culminare
priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
priti iz zapora uscire di prigione
priti iz luknje sbucare
priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
priti na dan trapelare
priti na misel sovvenire
priti ob dober glas discreditarsi
priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
priti ob voljo svogliarsi
priti po kaj prelevare
priti prej anticipare; precorrere
priti v pravem trenutku andare a fagiolo
priti v stik contattare
PREGOVORI:
kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

príti venir ; (prispeti) llegar

priti z letalom (z ladjo, z vlakom, z avtom, z avtobusom) venir en avión (en barco, en tren, en coche, en autobús)
zopet priti volver
priti bliže acercarse; aproximarse
pridi sem! ¡ven aquí!, ¡ven acá!
pridimo k stvari ¡vengamos al caso!
to mi pride kot nalašč eso me viene clavado
prideš kot poklican llegas muy oportunamente
priti kot poklicano, kot nalašč venir rodado
naj pride, kar hoče! venga lo que viniere, pase lo que pase
priti do cilja alcanzar su objetivo, lograr la finalidad
priti med ljudi tratar con la gente, (govorica) extenderse
priti si na jasno o čem poner (ali sacar) en claro a/c
kako pridem do ...? ¿por dónde se va a...?
priti h komu venir a casa de alg
priti na dan llegar a descubrirse, llegar a saberse
prišlo mu je na misel, (da ...) tuvo la idea de (nedoločnik), se le ocurrió... (nedoločnik)
priti iz mode pasar de moda
priti v nevarnost exponerse a un peligro
priti ob kaj perder a/c, quedar privado de a/c
priti ob življenje perder la vida, morir, perecer
ne priti z mesta (ne se premakniti) no moverse del sitio, no avanzar; (fig tudi) no adelantar
priti v poštev ser tomado en consideración
priti na pomoč venir en ayuda
priti na okus tomar gusto (za kaj a a/c)
priti na svoj račun realizar un beneficio, fig quedar satisfecho
priti do pretepa llegar a las manos
če pride do vojne si estalla la guerra
priti komu na ušesa llegar a oídos de alg
priti čemu na sled descubrir la pista de a/c
priti iz takta perder el compás; fig desconcertarse
priti pred sodnika comparecer ante el juez
priti na svet venir al mundo, nacer
prišel sem na vrsto ha llegado mi turno
priti zopet k zavesti volver en sí, recobrar el conocimiento

pritlikavec samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (oseba s telesno okvaro) ▸ törpe, törpenövésű [ember]V družini je najstarejši med petimi otroki in edini pritlikavec. ▸ A családban az öt gyermek közül ő a legidősebb és az egyetlen törpenövésű.

2. (kar je majhno ali nepomembno) ▸ törpe, töpörtyű
O Evropski uniji lahko trdimo, kar smo v preteklosti govorili o Nemčiji: je ekonomski velikan in politični pritlikavec. ▸ Az Európai Unióról ugyanazt állíthatjuk, mint a múltban Németországról: hogy gazdasági óriás és politikai törpe.

3. (o zvezdah) ▸ törpecsillag
Rdeči pritlikavec je hladnejši kot Sonce, planetova orbita pa je manjša od Zemljine. ▸ A vörös törpecsillag hidegebb a Napnál, a bolygó pályája pedig szűkebb a Földénél.

4. (pravljično bitje; škrat) ▸ manó, törpe
V prvi različici pa se Krpan po odhodu z Dunaja sreča s kraljem pritlikavcev, ki mu pomaga rešiti kraljestvo. ▸ Az első változatban, miután elhagyta Bécset, Krpan találkozik a törpekirállyal, aki segít neki megmenteni a királyságot.
Spomnil se je svojih prijateljev, gozdnih pritlikavcev, in je odšel k njim, da bi mu pomagali. ▸ Eszébe jutottak a barátai, az erdei manók, és elment hozzájuk segítségért.

5. (o majhni rasti, pasmi) ▸ törpe
Za pritlikavce nasploh velja, da so izredno učljivi in pametni psi. ▸ A törpekutyákra általánosan érvényes, hogy kivételesen tanulékonyak és okosak.

privado zaupen; oseben, zaseben, privaten; ameriška španščina omamljen, onesveščen

privado de los sentidos omamljen, nezaveden, brezčuten
en privado zasebno, med seboj, natihoma
asunto privado zasebna stvar
estar privado de noticias biti brez vesti (obvestil)

privately [práivitli] prislov
privatno, zasebno; tajno; zaupno

privately owned v zasebni lasti
to settle s.th. privately urediti kaj med seboj

privilégié, e [-ležje] adjectif privilegiran; ki uživa posebne pravice (ugodnosti, prednosti); masculin privilegiranec

être privilégié imeti privilegije, posebne pravice
action féminin privilégiée delnica, katere lastnik uživa posebne pravice
nous avons été privilégiés par le temps pendant nos vacances vreme nam je bilo naklonjeno med počitnicami

prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

2. metaf.
a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. — Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.

procerēs -um, m (iz pro k adj. *pro-cos = spredaj, naprej obrnjen, analogno po pauperes; prim. stlat. procī s sinkop. gen. pl. procûm imenitniki, lat. reci-procus = nazaj in naprej obrnjen, procul, gr. πρό-κα naprej obrnjen, takoj, sl. proč) prvaki, glave (glavarji), veljaki, vplivneži, vplivniki, bo(l)jarji, imenitniki, odličniki, ugledneži, dostojanstveniki, velmožje, plemiči, plemenitaši, plemstvo, gospodje, gospoda (naspr. vulgus, pauperes): Pl., V., Iuv., Plin. iun., Sil. idr., audiebam nostros proceres clamitantes Ci. ep., Latinorum L., iuventutis L. najimenitnejši med patricijskimi mladeniči, poseb. najimenitnejši izmed patricijskega viteštva, civitatis T.; sg.: agnosco procerem Iuv. enega izmed najimenitnejših; metaf.
a) o čebelah: Col.
b) prvaki, (največji) mojstri, velemojstri, (največji) strokovnjaki, (največji) poznavalci v umetnosti, stroki ipd.: artis eius, sapientiae Plin., gulae Plin. največi sladokusci (poslastniki).

prȍčka ž
1. oprostitev, odpuščanje: doći na -u na praznik bijele poklade" si sorodniki in znanci medsebojno odpuščajo med letom storjene krivice in žalitve
2. sad je pročka, a drugi put će biti kvočka danes ti naj bo odpuščeno, drugič je ne boš tako poceni odnesel

prodáti prodájati to sell (komu kaj someone something, something to someone); to offer for sale; to vend; to bargain away, to dispose of; (s pogajanjem za ceno) to sell after bargaining (ali after haggling)

prodáti, prodájati na dražbi to sell at auction; (vso zalogo) to sell off; (ceneje kot drugi) to undersell (someone); (figurativno, izdati) to betray, to sell, to give away
prodáti, prodájati pod ceno to sell below price
prodáti, prodájati z dobičkom (z izgubo) to sell at a profit (at a loss)
prodáti, prodájati za gotovino (na kredit) to sell for cash (on credit)
poceni (dragó) prodáti, prodájati to sell cheap (dear ali at a high price)
prodáti, prodájati na debelo in na drobno to sell wholesale and retail
prodáti, prodájati svojo domovino to betray one's country
prodáti, prodájati pod roko to sell by private treaty (ali contract)
ta artikel se dobro prodaja this article is selling (ali sells) well
ta knjiga se dobro prodaja this book is selling (ali sells) well, this book is going well
ta knjiga se najbolje prodaja (je uspešnica) this book is a best-seller
to se prodaja za méd it is selling like wildfire (ali like hot cakes)
prodáti, prodájati za smešno, slepo ceno to sell for a song (ali dirt cheap)
ta knjiga se slabo prodaja this book is a poor seller
to blago se slabo prodaja these goods are going badly
dolgčas prodáti, prodájati (figurativno) to be bored (to tears), to feel bored
dragó prodáti, prodájati svoje življenje to sell one's life dearly
prodáti, prodájati svojo čast tu barter away one's honour
lahkó se prodajati to find a ready market
on bi srajco prodal za pijačo he would sell his shirt to buy liquor
zijala prodáti, prodájati to stand around gaping (ali pogovorno gawping), to loiter, ZDA to rubberneck

producir [-zc-; pret: -je] proizvajati, producirati; (ob)roditi, donašati, donosen biti; pokazati, predložiti; povzročiti

producir beneficio dobiček (korist) prinesti
producir efecto imeti uspeh, učinkovati
producir una explosión eksplodirati
producir fiebre (med) povzročiti vročico
producir mejoría prinesti olajšanje
producir poco malo donašati, ne se izplačati
producir rica cosecha bogate sadove donašati
un negocio que no produce nedonosen posel
producirse pojaviti se, nastopiti, dogoditi se
se produjo (un) silencio nastala je tišina

progesteron samostalnik
biokemija (ženski spolni hormon) ▸ progeszteron, sárgatesthormonMed nosečnostjo se koncentracija estrogena kot progesterona močno povečata. ▸ Terhesség alatt erősen megnő mind az ösztrogén, mind a progeszteron koncentrációja.

prognoza samostalnik
1. (napoved) ▸ előrejelzés, prognózisLeta 2030 bo po dolgoročnih demografskih prognozah v Avstriji 37 odstotkov prebivalstva starejšega od 60 let. ▸ A hosszú távú demográfiai előrejelzések szerint 2030-ban Ausztria lakosságának 37 százaléka 60 év feletti lesz.Po njegovem mnenju je to rezultat, ki so ga napovedovale prognoze izida teh volitev. ▸ Véleménye szerint ez az az eredmény, amelyet a választások kimenetelére vonatkozó előrejelzések megjósoltak.
Za ponedeljek vremenske prognoze napovedujejo, da bo na zahodu padlo med 25 in 50 mm dežja. ▸ Az időjárás-előrejelzés szerint hétfőn nyugaton 25–50 mm eső várható.

2. (o poteku bolezni) ▸ prognózisMaligni tumorji imajo v otroštvu slabo prognozo, običajno rastejo zelo hitro in povzročajo bolečine. ▸ A gyermekkori rosszindulatú daganatok rossz kimenetelűek, általában nagyon gyorsan növekednek és fájdalmat okoznak. Prognoza pa je boljša in zdravljenje uspešnejše, če je rak odkrit v zgodnjih fazah. ▸ A prognózis azonban jobb és a kezelés sikeresebb, ha a rákot korai stádiumban fedezik fel.

prō-mīscus (ali prō-mīscuus) 3, adv. prōmīscē ali prōmīscuē (prō in mīscēre)

1. (po)mešan, neločen, nerazločen, nèposeben, nèrazličen, ne drugačen, (takšen,) ki je brez razlike (razločka), skupen: comitia plebi et patribus promiscua L., conubia promiscua, sacerdotia promiscua (sc. plebi et patribus) L., se usurum promisca caede T. bo posekal (potolkel) brez razlike, omnes Numidas et negotiatores promiscue necat S., promiscue haurire ex aliquo fonte Ci., cetera promiscua cum merito T., muta ista et inanima intercidere ac reparari promiscua sunt T. je mogoče brez razlike razdejati (uničiti, prekiniti) in zopet vzpostaviti, divina atque humana promiscua habere S. nič ne razločevati med … , ne delati nobene razlike med … , enako malo se meniti za … ; subst. n: in promiscuo esse L., T. skupen, odprt, dostopen biti, in promiscuo habere (sc. pecuniam) L. skupno imeti, honores iniuriaeque volgi in promiscuo habendae Sen. ph. morajo za nas imeti enako vrednost = enako moramo biti proti tako … kot tudi … ; occ. (kot gram. t.t.) promiscua (sc. nomina) = epicoena, gr. ἐπίκοινα skupna (poseb. živalska) imena (= ki imajo za oba spola en, skupen slovnični spol, npr. feles, vulpes): Q.

2. metaf. preprost, navaden, vsakdanji, vsednji: cognomentum T., promiscua et vilia mercari T., capere cibum promiscuum Plin. iun. čisto navadno.