Franja

saputēllo

A) agg. vtikljiv, jezikav (otrok)

B) m (f -la) jezikalo, mladi vseved:
fare il saputello vtikati se (v pogovore odraslih), delati se učenega

sberlēffo m kremženje, zmrdovanje, spakovanje, grimasa:
fare gli sberleffi spakovati se, delati grimase

scaldare

A) v. tr. (pres. scaldo)

1. greti, segrevati:
scaldare il banco, il posto pren. lenariti, slabo se učiti, slabo delati

2. pren. razvneti; ščuvati:
scaldare la testa (a) naščuvati

B) ➞ scaldarsi v. rifl. (pres. mi scaldo)

1. ogreti, segreti se

2. pren. razgreti se; razvneti se; razburiti, razburjati se, zjeziti se

C) v. intr.

1. razgreti se

2. greti

scēna f

1. gled. prizor, scena:
andare in scena biti uprizorjen
mettere in scena uprizoriti, uprizarjati

2.
scene pl. gledališče:
calcare le scene, darsi alle scene igrati, iti med igralce

3. prizorišče; oder (tudi ekst.):
cambiamento di scena pren. nenadna, korenita sprememba
dietro le scene za kulisami

4. igranje; prizor, scena:
colpo di scena pren. preobrat
scena madre ključni prizor (tudi pren.);
scena muta nemi prizor
fare scena znati pritegniti gledalce
fare scena muta ekst. molčati, odgovoriti z molkom

5. ekst. pren. scena, prizorišče, arena; življenje:
ritirarsi, scomparire, uscire dalla scena politica, letteraria umakniti se s političnega, literarnega prizorišča
scomparire, uscire dalla scena del mondo umreti

6. ekst. prizor; dogodek:
assistere a una scena di sangue biti priča krvavemu dogodku
il bassorilievo rappresenta una scena di guerra relief prikazuje prizor iz vojne

7.
scene pl. scene:
fare scena delati scene

scéna (-e) f

1. gled., film. scena:
filmska, gledališka scena scena di film, di opera teatrale
aplavz na odprti sceni applausi a scena aperta

2. (prizor) scena:
scena v filmu la scena di un film

3. pren. (področje udejstvovanja) scena:
razmere na politični sceni le condizioni della scena politica

4. pren. (silovito izražanje čustev) scenata:
delati scene fare scenate
narejena (ganljiva)
scena sceneggiata

Scherereien, pl, preglavice; Scherereien machen delati preglavice

schiēna f

1. (anat.) hrbet; križ

2. pren. hrbet, pleča; grba:
a forza di schiena garaško, s trdim delom
filo della schiena hrbtenica
lavoro di schiena trdo delo, garanje
avere buona schiena biti močen, krepek
avere settanta anni sulla schiena imeti jih sedemdeset na grbi
colpire alla schiena udariti zahrbtno
curvare la schiena pokoriti se, ukloniti se
ho mal di schiena hrbet me boli
rompersi la schiena trdo delati, garati kot črna živina
voltare la schiena popihati jo, pustiti na cedilu

Schindluder: Schindluder treiben delati kot svinja z mehom (mit z)

schlucken požirati, požreti; goltati, pogoltniti; Arzneien: jemati, uživati; etwas Unangenehmes, eine Behauptung, Geld: požreti; Technik Schall: udušiti, pridušiti; Licht: jemati; viel Benzin: žreti; schlucken an etwas Unangenehmem: imeti preglavice z, delati preglavice (er hat zu schlucken an X X mu bo še delal preglavice)

Schuld, die, (-, -en)

1. dolg (schwebend leteč); Schulden machen delati dolgove, zadolžiti se, zadolževati se; Schulden haben/in Schulden stecken imeti dolgove, biti zadolžen; in Schulden geraten zabresti v dolgove; Schulden erlassen oprostiti dolga/dolgov; Schulden tilgen poplačati dolg/dolgove; tief in jemandes Schuld sein/stehen biti dolžan veliko hvaležnost (komu)

2. krivda (tudi Recht), Gefühl: občutek krivde; die Schuld ist/liegt bei X X je kriv (für za) ; eine Schuld auf sich laden naložiti si krivdo; jemandem die Schuld geben für dolžiti/kriviti koga (za); die Schuld abwälzen auf prevaliti krivdo na

Schwachheit, die, šibkost, slabotnost; sich keine Schwachheiten einbilden ne delati si praznih upov

sciēnza f

1. znanje, vedenje; učenost:
arca, pozzo di scienza utelešena učenost
scienza con scienza poznavajoč zadevo
di sicura scienza zagotovo, nedvomno
uomo di scienza učen mož
avere la scienza infusa pog. delati se vsevednega
spezzare il pane della scienza učiti, poučevati

2. znanost; veda:
scienze esatte eksaktne vede
scienze sperimentali eksperimentalne vede
scienze economiche, filosofiche, fisiche, naturali, sociali, storiche ekonomske, filozofske, fizikalne, naravoslovne, družbene, zgodovinske vede
scienze occulte okultizem
scienze umane, umanistiche družbene, humanistične vede

3. ekst.
scienze znanost; naravoslovje, naravoslovne znanosti:
laurearsi in scienze diplomirati na naravoslovni fakulteti

4. relig.
Scienza Cristiana Christian science

scier [sje] verbe transitif (pre)žagati, odžagati; ločiti; familier, vieilli dolgočasiti, iti na živce (quelqu'un komu); populaire začuditi, presenetiti, sapo vzeti

scier du bois, de la pierre, du métal, des planches žagati les, kamen, kovino, deske (delati deske)
moulin masculin à scier žaga na vodi
cette nouvelle m'a scié ta novica me je zelo presenetila

scindō -ere, scidī, scissum (indoev. kor. *sk(h)eid-, *sq(h)eid-, *sq(h)eit-, *sk(h)id-, *sk(h)it- (raz)kalati, (raz)cepiti, ločiti; prim. skr. chinátti odrezuje, cepi in chidráḥ luknja, gr. σχίζω kalam, cepim, σχίδη in σχίζα poleno, lat. scandula in scindula [od koder izpos. stvnem. scintula skodla, nem. Schindel in sl. skodla], sl. cediti, čist, lit. skiedžiu ločim, skiedrá = let. skaida treska, stvnem. scīt = nem. Scheit, got. skaidan = stvnem. sceidan = nem. scheiden)

1. (raz)parati, trgati, raztŕgati (raztrgováti, raztrgávati), pretŕgati (pretrgávati), (s)trgati, cepiti, razcepiti (razcepljati), (raz)kalati, (raz)klati, (s)cefrati, siloma (s silo) ločiti (ločevati), deliti, oddeliti (oddeljevati), razdeliti (razdeljevati), razdvojiti (razdvajati), razdreti (razdirati), (iz)puliti, (iz)trgati, izdreti (izdirati), (iz)ruvati: ACC. AP. CI., ACC. AP. GELL., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., PL., TIB. idr., epistulam CI. EP., vestem LUCR., scissa vestis L., V., PR., scindere vestes de corpore PR. strgati, scindat haerentem coronam crinibus immeritamque vestem H., scissae capillos (gr. acc.) cum veste O., scissā tunicāque comāque O., scissa palla V., scissa comam (gr. acc.) V. z razmršenimi (ipd.) lasmi, scindere crines V., O. (raz)mršiti, scissa genas (gr. acc.) LUCAN. z razpraskanimi lici, scindent ... corda canes, viscera scissa O., scindere latus flagello O. ali corpus ictibus SIL. (raz)mrcvariti, quercum cuneis, trabes cuneis et fissile robur ali fissile lignum V., terque quaterque solum V. ali aequor ferro (s plugom) V. ali terram vomere O. razgrebsti (razgrebati), razri(va)ti, (z)orati, scissa ad Manes humus MART. razrita, izkopana, scindere loca SEN. TR. (raz)orati, zorati, scissa vallis SEN. TR. razgrebêna (razgrêbena), scissum vallum C., L. izdiraje razdreti, podreti gradbene kole, vallum ferro V. predreti, rabiti, podreti, razdejati, scindere ... altera puppis (sc. parat) aquas O. deliti, rezati, ictu remorum scindere freta O., tellurem mare scindit LUCAN. trga, pretrgava, scindere chelyn STAT. (o čemernem igralcu) premočno zadirati prste v liro, premočno udarjati na strune lire, labra scinduntur Q. se na široko odpirajo, pons a tergo eius scinditur LACT. se razdre, se podre, scindere agmen T. prodreti skozi ..., razbiti, agmine ... silvam ... limitemque T. (zevg.) = prodreti skozi hosto in odpreti pot; pesn. s prolept. obj.: medii per maxima Nerei stagna viam scindere V. delati (utirati) si pot; inducta cicatrice scindit (nam. scinditur) vulnus LACT. se predre; occ. (o razrezovalcu jedi pri pojedinah) rezati, razrézati (razrezávati, razrezováti), razkósati (razkosávati), sekati, razsékati (razsekávati, razsekováti), (raz)trančirati: aves in frusta, opsonium SEN. PH., od tod meton. (jedi) pred goste ali na mizo postaviti (postavljati): nihil scicidisti (gl. opombo spodaj) MART.; preg.: paenulam alicui scindere (gl. pod paenula).

2. med. scindī in refl. scindere se (raz)trgati (raztrgavati, raztrgovati) se, (raz)cepiti (razcepljati) se, (raz)deliti (razdeljevati) se, (s)trgati se, (s)cefrati se, (raz)klati se, ločiti (ločevati) se, iti na dvoje, razdvojiti (razdvajati) se ipd.: iam vincula scindi coeperunt CU., omnis Italia scinditur in duo promunturia S. FR., scinditur in geminas partes circumfluus amnis O., omnis odor, fumus, vapor atque aliae res consimiles ... scinduntur per iter LUCR., flamma scinditur in partes LUCAN., vagus (sc. Nilus) in plura scinditur flumina SEN. PH., scindit se nubes V. se pretrga, se razide, se razprši, scindit se aqua V.

3. metaf.
a) (raz)mrcvariti, srce (raz)trgati komu: quem ... quavis scindunt cuppedine curae LUCR.
b) refl. in med. (raz)cepiti se, (raz)deliti se, razdvojiti (razdvajati) se: AMM. idr., genus amborum scindit se sanguine ab uno V., scidit deinde se studium Q., scinditur incertum studia in contraria volgus V., sententia discors scinditur STAT., naturalis philosophiae pars scinditur in duo SEN. PH., in duas factiones scindebantur T., hae (sc. stellae) in numerum scissae sunt MACR.
c) (s silo, siloma, nasilno) trgati, pretrgati (pretrgovati, pretrgavati), prekiniti (prekinjati), razdreti (razdirati): si fletu scindentur verba O., vox scinditur Q., florentesque manu scindit Atropos annos STAT., ut (sc. actio) noctis interventu scinderetur PLIN. IUN., scindere necessitudines PLIN. IUN., amicitiam HIER.
d) (po)rušiti, (raz)rušiti, razdejati, razde(va)ti, pokonč(ev)ati, uničiti (uničevati), ukonč(ev)ati: scindunt proceres Pergamum PL., in utraque re analogiam scindere Q.
e) (= rescindere) zopet (u)raziti, znova raniti = ponoviti, obnoviti: ne scindam ipse dolorem meum CI. EP. – Od tod adj. pt. pf. scissus 3

1. razcepljen, razklan, prerezan, razparan, prepokan, prepokel, razpokan, cepek: cervis tantum scissae aures ac velut divisae PLIN., alumen COL. vlaknati (= alumen scissile; gl. scissilis), genae PR. zgrbančena, nagubana, gubasta, venter MART. naguban, poln gub, vraskav; subst. scissum -ī, n razporek, reža, špranja, (raz)poka, prepoka, napoka, poklina, raztrg, pretrg: scissa protinus reficit PLIN.

2. metaf. pretrgan = vreščeč, cvileč, vreščav: scissum genus vocum CI.

Opomba: Star. reduplicirani pf. scicidī: ACC. AP. PRISC., AFR. AP. PRISC., ENN. AP. PRISC., NAEV. AP. PRISC., MART.

scōpa¹ -ae, f (gl. scamnum)

1. vejica, odrastek, mladika, poganjek, prot(ek), svežica: scopa regia ali pl. scopae regiae PLIN. (bot.) kozji rep, metlika ali divje konoplje (Chenopodium scoparia LINN.); češče pl. o vejicah, odrastkih raznih rastl.: NAEV. AP. P. F., CAT., PLIN. idr., tentoriolis ex arundinibus scopisque contextis AUCT. B. AFR.

2. meton. pl. scōpae -ārum, f
a) metla: Q., PLIN., MART. idr., cape illas scopas, converre PL., unae scopae VARR. ena metla, vilibus in scopis ... quantus consistit sumptus? H., argentum ... scopis coepit everrere PETR.; sg.: scopabo eam in scopa terens VULG.; preg.: scopas dissolvere CI. metlo dajati narazen = delati nered; od tod scopae solutae CI. EP. narazen dana (raztrgana, razcufana, razcefrana) metla = bebast in zanikrn (malovreden) človek.
b) sveženj (butara) protja: VEG.

scour² [skáuə]

1. prehodni glagol
preleteti, preteči; prebrskati, preiskati

to scour a book for quotations prebrskati knjigo, da bi našli citate
to scour the pewter sleng delati, opravljati svoje delo

2. neprehodni glagol
dirjati, drveti, poditi se, divjati (about po)
klatiti se, potikati se, pohajati (okoli); brskati (za čem)

to scour about the country klatiti se po deželi, obresti deželo
to scour about the seas klatiti se po morjih; gusariti

scure f

1. sekira:
colpo di scure pren. odločen rez
darsi la scure sui piedi pren. delati sebi v škodo, pljuvati v lastno skledo
tagliato con la scure pren. grobo narejen, izdelan

2. pren. sankcija

sēbō -āre (sēbum) prevleči z lojem, lojiti: candelas COL. delati (ulivati) sveče.

secondo²

A) prep.

1. po, v skladu s čim, v smeri:
agire secondo coscienza delati po vesti
vivere secondo natura živeti v skladu z naravo

2. po, v skladu, glede na:
secondo me, te, lui, noi po mojem, tvojem, njegovem, našem
Vangelo secondo Matteo Matejev evangelij
premiare uno secondo il merito nagraditi koga po zaslugah, kakor zasluži
comportarsi secondo le circostanze ravnati se v skladu z okoliščinami

B) cong. kakor, kot:
secondo si dice, sarà un'annata fredda kakor pravijo, bo mrzlo leto

secret [sí:krit]

1. samostalnik
skrivnost, tajnost; skritost, skrivnost
cerkev tiha molitev
množina spolovila, intimni deli telesa

in secret tajno, v tajnosti
the grand secret onstranstvo
the secret of success skrivnost uspeha, ključ k uspehu
it is an open secret to je javna tajnost
to be in the secret biti uveden v skrivnost
to betray a secret izdati tajnost
to keep a secret čuvati tajnost
to keep s.th. a secret nekaj držati v tajnosti
to let s.o. into a secret uvesti koga v skrivnost
to make a secret of s.th. delati skrivnost iz česa

2. pridevnik
tajen, tajinstven; skriven; molčeč, molčav; skrit; intimen, diskreten (del telesa)

secret agent tajni agent
a secret door skrivna vrata
secret society tajno društvo
to keep s.th. secret držati kaj v tajnosti