Franja

Zadetki iskanja

  • relate [riléit] prehodni glagol
    poročati (to s.o. komu)
    obvestiti (to s.o. koga)
    pripovedovati, povedati; spraviti (koga, kaj) v zvezo (to, with z)
    vzpostaviti zvezo, odnose med, povezati
    neprehodni glagol
    nanašati se na, tikati se (to česa)
    biti v zvezi, imeti zveze, biti soroden, v sorodstvu (to z)

    to be related with (to) biti v zvezi z, biti v sorodstvu z
    we cannot relate these phenomena (to each other) ne moremo teh pojavov (medsebojno) povezati
    she is related to have said pravijo, da je rekla; menda je rekla
  • reliquor -ārī -ātus sum (reliquus) dolgovati še kaj, biti še kaj dolžan, biti v zaostanku z dolgom (s plačilom dolga): Icti., eos debitores rerum publicarum accipere debemus, qui ex administratione rei publicae reliquantur Icti., si filius in muneribus publicis reliquatus est Icti.; z acc.: reliquatus est amplam summam Icti., debitum ex conductione Icti.
  • relish2 [réliš]

    1. prehodni glagol
    napraviti (kaj) okusno, tečno, slastno; dati prijeten okus (čemu); začiniti (with z)
    najti slast v, imeti užitek od, uživati (v čem, kaj), imeti rad; rad (kaj) jesti, s tekom jesti

    2. neprehodni glagol
    biti okusen (tečen, slasten, prijeten); dišati, iti v tek (slast), tekniti; imeti okus, tek (za kaj)

    to relish of dišati po; spominjati na
    to relish well (badly) imeti dober (slab) okus
    I do not relish the idea of staying here misel, da bi ostal tu, mi ne prija
    I did not relish the coffee kava ni bila po mojem okusu
    do you relish the lobster? vam gre jastog v slast?
    he did not relish the proposal predlog mu ni (preveč) dišal (prijal)
  • re-lūdō -ere -lūsī (re in lūdere) šalo (zasmeh) vračati, šaljivo (zasmehljivo) se odrezati (odrezovati, odrezavati), biti šaljivo (zasmehljivo) odrezav, šalo (zasmeh) pobi(ja)ti s šalo (zasmehom): reludere adversus temerarios mariti iocos Sen. rh.
  • remedar posnemati, oponašati; malo podoben biti
  • rēndere*

    A) v. tr. (pres. rēndo)

    1. vrniti, vračati:
    bottiglia, vuoto a rendere trgov. povratna steklenica, embalaža
    a buon rendere se že oddolžim, hvala lepa
    rendere il denaro prestato vrniti izposojeni denar
    rendere l'anima a Dio evfemistično umreti
    rendere conto obrazložiti
    rendersi conto di qcs. zavedati se česa
    rendere grazie zahvaliti se
    rendere lode pohvaliti
    rendere omaggio, onore pokloniti se
    rendere gli estremi onori a qcn. komu izkazati poslednje spoštovanje
    rendere un servizio narediti, izkazati uslugo
    rendere testimonianza pričati

    2. prinesti, donašati; biti donosen:
    un tronco ferroviario che non rende železniški odsek, ki ni donosen

    3. ekst. izraziti, izražati; opisati, prikazati:
    rendo l'idea? ali sem bil dovolj jasen?
    rendere parola per parola dobesedno prevajati
    rendere una poesia in inglese prevesti pesem v angleščino

    4. narediti, napraviti:
    la calura estiva ha reso il letto del fiume arido poletna vročina je izsušila rečno korito
    rendere qcs. accessibile narediti kaj dostopno, razumljivo
    rendere qcs. di pubblica ragione objaviti kaj
    rendere schiavo zasužnjti

    5. dihniti:
    rendere l'ultimo respiro izdihniti

    B) ➞ rēndersi v. rifl. (pres. mi rēndo)

    1. izpasti, izkazati se:
    rendersi criticabile izkazati se graje vrednega

    2. pokazati se, postati, postajati:
    l'intervento si è reso necessario poseg se je pokazal kot nujen
  • rendre* [rɑ̃drə] verbe transitif zopet dati, nazaj dati, vrniti; dajati, obroditi; zavrniti, ne sprejeti (darilo, blago, robo); izročiti (pismo); commerce prinašati dohodke, dobiček; širiti, oddajati (vonj); revanširati se (quelque chose za kaj), poplačati; interpretirati, predstaviti; narediti, delati; biti donosen, dobičkonosen; rentirati se, obrestovati se, izplačati se

    se rendre iti, napotiti se; kreniti (à, en, dans, chez v, k); odzvati se (à une invitation povabilu); vdati se, predati se; izlivati se (reka)
    rendre l'âme, l'esprit, le dernier soupir izdihniti (dušo)
    rendre les armes položiti orožje, vdati se
    se rendre à l'avis de son père ukloniti se očetovemu mnenju
    rendre bien biti donosen, biti izdaten
    rendre le bien pour le mal vračati dobro za slabo
    rendre capable usposobiti
    se rendre caution biti porok, jamčiti
    rendre quelqu'un célèbre proslaviti koga
    rendre compte à quelqu'un da(ja)ti komu račun, odgovor; podati poročilo, sporočiti
    cette copie ne rend pas bien l'original ta prepis ne podaja, ne interpretira dobro izvirnika
    se rendre compte de quelque chose zavedati se česa, iz, sprevideti, spoznati kaj
    rendre son déjeuner izbljuvati kosilo
    se rendre au désir de quelqu'un ustreči želji neke osebe
    rendre de la distance startati iz večje razdalje kot drugi (o konju)
    cette expression ne peut se rendre en français ta izraz se ne da prevesti v francoščino
    rendre les derniers devoirs à quelqu'un izkazati komu zadnjo čast
    se rendre à l'évidence uvideti, pustiti se prepričati
    rendre une forteresse predati trdnjavo
    rendre gorge bruhati, bljuvati, figuré nazaj dati prisilno, kar je bilo nezakonito pridobljeno
    rendre grâce(s) à quelqu'un biti hvaležen komu, zahvaliti se komu
    rendre heureux quelqu'un osrečiti koga
    rendre hommage à quelqu'un pokloniti se komu, izkazati čast komu
    rendre un jugement izreči sodbo
    rendre fustice à quelqu'un priznati komu (njegove zasluge, vrednost)
    c'est une fustice à lui rendre to se mu mora pustiti
    rendre la justice soditi, deliti pravico
    se rendre aux larmes de quelqu'un dati se omehčati zaradi solz kake osebe
    se rendre maître de quelque chose zagospodovati nad čem, postati gospodar česa
    rendre nul (juridique) razveljaviti
    rendre de bons offices à quelqu'un izkazati, narediti dobre usluge komu
    le rendre, rendre la pareille, rendre la monnaie de sa pièce vrniti milo za drago, ničesar komu ne ostati dolžan
    se rendre sur place napotiti se, iti na mesto (samo)
    cette plaie rend beaucoup (de pus) ta rana se močno gnoji
    rendre raison de quelque chose objasniti kaj
    rendre le salut odzdraviti
    rendre le sens podati smisel
    rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
    rendre témoignage à quelqu'un pričati za koga
    rendre tranchant (na)ostriti
    se rendre à son travail iti na delo
    rendre tripes et boyaux (populaire) obilno bljuvati; bruhati
    rendre visite à quelqu'un obiskati koga
    rendre sa visite à quelqu'un vrniti komu obisk
    cela rend (familier) to dobro nese, je donosno
    ça n'a pas rendu predvideni rezultat ni bil dosežen
    Dieu vous le rende! Bog vam povrni, plačaj!
  • re-nīdeō -ēre

    1. odsevati, (za)sijati, (za)svetiti se, lesketati se, bleščati se: Stat., Petr., Cl. idr., renidet luna mari H., aes renidens (lesk, blesk orožja) V., non domus auro renidet Lucr., neque aurum meā renidet in domo lacunar H.; pren.: iam sola renidet in Stilichone salus Cl.

    2. metaf. sijati (žareti) od veselja (radosti), veseliti se, radovati se, smehljati se, biti vesel: Cat., Stat., Sen. tr., Ap. idr., homo renidens L., ore renidenti O., Val. Fl., vultu falsum (zaničljivo, lokavo) renidens T., torvum renidens Sil., Amm.; z inf.: adiecisse praedam torquibus exiguis renidet H. se veseli; pren.: mihi renidens fortuna Ap. smehljajoča se mi, velut hilarior renidet oratio Q.
  • rent2 [rent]

    1. samostalnik
    najem, najemnina, stanarina, zakup, zakupnina
    ameriško posestvo v zakupu

    for rent odda se; (daje se) v zakup
    a heavy rent visoka najemnina
    subject to rent podvržen najemninskemu davku
    water rent vodarina
    to let for rent dati v zakup, v najem
    to take at rent vzeti v zakup, v najem

    2. prehodni glagol
    najeti, v najem vzeti, v zakup vzeti (from od)
    plač(ev)ati najemnino, zakupnino
    ameriško dati komu kaj v najem, v zakup
    ameriško posoditi
    neprehodni glagol
    biti dan v najem, v zakup; biti v najemu, v zakupu

    a low-rented farm kmetija z(a) nizko zakupnino
    he rents his tenants low on jemlje malo od svojih zakupnikov (najemnikov)
    this house (apartment) rents for (at) ta hiša (to stanovanje) se da v najem za...
  • repairer [rəpere] verbe intransitif (lov) biti v brlogu
  • repel [ripél]

    1. prehodni glagol
    odbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika)

    2. neprehodni glagol
    biti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijati

    to repel an assailant odbiti napadalca
    to repel a dogma zavreči dogmo
    to repel advances odbiti poskuse zbližanja
    to repel an offer odkloniti ponudbo
    to repel a plea, a suitor odbiti prošnjo, snubca
    to repel temptation upreti se skušnjavi
  • repēllere* v. intr. (pres. repēllo) upirati se, biti zoprn
  • re-per-cutiō -ere -cussī -cussum (re in percutere iz per in quatere) klas. le pt. pf.

    1. udariti (udarjati) nazaj, (od)suniti (nazaj), potisniti (potiskati) nazaj, odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati), odgnati (odganjati), vreči (metati) nazaj, (za)lučati nazaj, povzročiti, da kdo, kaj odskoči (odskakuje): homo repercussus Val. Max., discus repercussus in aëra O. v zrak odbit, v zrak zalučan (zagnan), ita est aliquid, quid huius fontis excursum repercutiat Plin. iun.

    2. pass. repercuti odskočiti (odskakovati), odbi(ja)ti se in repercussus 3 „odskočivši“, odskakujoč, odbijajoč se, odbit =
    a) (o glasu) odmevajoč: voces repercussae montis anfractu T., clamor iugis montium repercussus Cu.; obratno: clamores repercussae valles augebant L.
    b) (o svetlobi) odsevajoč, (od)bliskajoč se, lesketajoč se: lumen aquae sole repercussum V., Phoebo (sole V.) repercusso O., gemmae reddebant lumina repercusso aëre Plin.

    2. metaf. kako izjavo odbi(ja)ti, zavrniti (zavračati): orationes alicuius dicto aliquo Plin. = aliena Q., fascinationes Plin.

    3. (za)slepiti, zaslepiti (zaslepljati, zaslepljevati): multa aciem nostram aut splendore nimio repercutiunt aut obscuro retinent Sen. ph.

    4. novce prekovati: monetam Tert.

    5. zopet (znova, nazaj) biti, udarec (udarce) vrniti (vračati): cum percuteretur, non repercussit Ambr.
  • repine [ripáin] neprehodni glagol & prehodni glagol
    biti nezadovoljen (at, against z)
    godrnjati, nergati (against proti)
    pritoževati se (nad), jeziti se, razburiti se; namrdniti se, napraviti kisel obraz (ob)
  • répondre* [repɔ̃drə] verbe transitif odgovoriti, odgovarjati, odvrniti; juridique izdati odlok, odločbo; verbe intransitif dati odgovor; ugovarjati; zagotavljati (que ... da ...); javiti se (à quelque chose na kaj); figuré upravičiti (zaupanje), izpolniti (upanje); vrniti, vračati (vljudnost, dobroto) ustrezati, biti simetričen, biti enakovreden (à quelque chose čemu); reagirati (à quelque chose na kaj); jamčiti, biti porok, biti odgovoren (de quelqu'un, quelque chose za koga, za kaj); prevzeti, nositi odgovornost (de za)

    se répondre ustrezati si; sam si dati odgovor; medsebojno si odgovarjati; izmenoma peti; razumeti se
    répondre à l'appel odzvati se pozivu
    répondre à l'attente de quelqu'un izpolniti pričakovanje kake osebe
    je réponds de cet employé jamčim za tega uslužbenca
    j'en réponds jamčim za to, na to se lahko zanesete
    répondre des dettes de sa femme obvezati se za plačilo dolgov svoje žene
    je ne réponds de rien ne odgovarjam za nič, nič ne jamčim
    répondre pour un débileur biti porok za dolžnika
    répondre à une invitation odzvati se vabilu; sprejeti povabilo
    ce n'est pas répondre, vous ne répondez point to ni noben odgovor (na moje vprašanje)
    les marchandises ne répondent pas à l'échantillon blago ne ustreza vzorcu
    répondre à ses parents (nazaj) odgovarjati staršem (o otroku)
    répondre vertement à quelqu'un ostro komu odgovoriti
    répondre par retour du courrier odgovoriti z obratno pošto
    répondre à un salut odzdraviti
    répondre à la force par la force, à la haine par l'amour na silo odgovoriti s silo, na sovraštvo z ljubeznijo
    ces freins répondent bien te zavore dobro reagirajo, delujejo
    ce chien répond au nom de Castor ta pes sliši na ime Kastor
    la douleur lui répond à la tête, dans la main bolečino posredno čuti v glavi, v roki
    (téléphonie, télégraphie, télévision) j'ai fait le numéro, ça ne répond pas klical sem številko, pa se nihče ne javi
    bien répondu! (familier) dober odgovor!
  • re-pūbēscō -ere (re in pūbēscere) zopet (znova, ponovno, spet) biti (postati) goden (za ženitev, ženilo, možitev), zopet (znova, ponovno, spet) dorasti (doraščati), pren. zopet (znova, ponovno, spet) se okrepiti, zopet (znova, ponovno, spet) se utrditi, zopet (znova, ponovno, spet) se ojačati, zopet (znova, ponovno, spet) si opomoči: cum semel invasit senectus, regressum non habet nec revirescere aut repubescere potest Col.
  • repugn [ripjú:n] prehodni glagol & neprehodni glagol
    upirati se, boriti se (against proti)
    biti odvraten, zoprn, gabiti se, odbijati, presedati
  • repugnar odbijati, zoprn biti; upirati se, nasprotovati

    repugna gnusno je
  • répugner [repünje] verbe intransitif upirati se, nasprotovati (razumu); čutiti odpor (à do); biti zoprn, nevšečen (à quelqu'un komu); verbe transitif odbijati

    il me répugne d'en parler zoprno mi je, upira se mi govoriti o tem
    cela répugne à la raison to se upira razumu
    cela me répugne to mi ni pogodu, ni všeč
    cette nourriture lui répugne ta hrana se mu upira, se mu studi
    la puanteur le répugne smrad ga odbija, mu je zoprn, se mu studi
  • re-pūgnō -āre -āvī -ātum (re in pūgnāre)

    1. upreti (upirati) se, nasprotovati, boriti se, postaviti (postavljati) se v bran, braniti se: nostri primo fortiter repugnare C., cum repugnare possent Ci.

    2. metaf.
    a) boriti se proti komu, čemu, zoper koga, kaj, upreti (upirati) se, nasprotovati, biti v nasprotju s kom, s čim, biti nasproten komu, čemu, ugovarjati, ovreti (ovirati), protiviti se, ustavljati se, zoprvati: Vell., Mart., Plin. iun., Sen. tr., Q., Tert. idr., repugnante naturā repugnante honestate Ci., non repugno Ci. nič ne nasprotujem, nič ne ugovarjam, prav nič ne oporekam, contra veritatem Ci., non repugnare circa aliquid Q. poučenega se kazati v kaki zadevi; z ne: Col., si quis, ne fias nostra, repugnat O.; s quominus: non repugnare, quominus Ci.; z inf.: repugno eum amare O.; z ACI: Lucr.
    b) occ. biti si navzkriž (nasprotujoč si, neskladen), biti navzkrižen (nasprotujoč si, neskladen), ne skladati se, ne ujemati se s kom, s čim: res inter se maxime repugnantes Ci., simulatio amicitiae repugnat maxime Ci., illud vehementer repugnat eundem et beatum esse et malis oppressum Ci. — Od tod adj. pt. pr. repūgnāns -āntis, adv. repūgnanter nasprotujoč, protisloven, navzkrižen: non repugnanter Amm., quo quid repugnantius dici possit, non video Lact., patienter accipere, non repugnanter Ci.; subst. repūgnantia -ium, n nasprotujoče si (protislovne) zadeve (reči, stvari): Ci., Q.