Franja

nagovárjati (-am) | nagovoríti (-ím)

A) imperf., perf.

1. apostrofare, rivolgere la parola (a), rivolgersi (a):
nagovarja ga z gospod gli dà del signore
nagovoriti neznanca apostrofare uno sconosciuto, rivolgersi a uno sconosciuto

2. (koga k čemu) indurre, cercare di persuadere, esortare; incitare:
nagovarjali so ga k dezerterstvu lo incitarono a disertare

B) nagovoríti se (-ím se) perf. refl. cessare di parlare; parlare a lungo

nahújskati monter (la tête à) quelqu'un contre quelqu'un, exciter quelqu'un contre quelqu'un

nahujskati k uporu soulever (ali pousser, inciter) à la révolte (ali à la rébellion, à la mutinerie, à l'émeute), faire se rêvolter

najmanjš|i (-a, -e) der/die/das kleinste, geringste ➞ → majhen
kar najmanjši geringstmöglich, kleinstmöglich, möglichst klein/gering
Mindest- (znesek der Mindestbetrag, odškodnina die Mindestentschädigung, možna mera das Mindestmaß, teža tovora die Mindestfrachtmenge, vsebnost der Mindestgehalt, kazen die Mindeststrafe)
najmanjša vrednost der Tiefstwert
do najmanjše podrobnosti bis ins kleinste
ne imeti niti najmanjšega razloga nicht die leiseste Veranlassung (haben)
ne imeti niti najmanjšega pojma keinen blassen Schimmer haben
ne imeti niti najmanjšega upanja nicht die geringste Hoffnung haben
najmanjši skupni večkratnik matematika kleinstes gemeinsames Vielfaches, das k. g. V.

napàd attack; aggression; raid; impetus; assault; (roparski) holdup; (juriš) charge, onset, onslaught

zračni napàd air raid; (vpad v deželo) invasion, inroad, incursion, raid, arhaično irruption; (izpad iz obleganega mesta) sally; (roparski pohod) foray; (sunek) thrust
nenaden napàd medicina seizure, fit, (srčni) heart attack
silovit napàd attack in force
napàd mraza onset of cold
izvesti napàd to carry out an attack
odbiti napàd to repel (ali to repulse) an attack
začeti napàd to open an attack, to strike the first blow
zatrobiti k napàdu, za napàd to sound the charge
hud zračni napàd blitz

napàd (-áda) m

1. voj. assalto, attacco; incursione; carica:
zatrobiti k napadu suonare la carica
izvesti, napraviti napad attaccare
odbiti sovražnikov napad respingere l'attacco nemico
bočni, čelni napad attacco sui fianchi, frontale
artilerijski, bombni napad bombardamento
zračni napad attacco aereo, incursione aerea

2. assalto, aggressione:
oborožen, roparski napad aggressione a mano armata, a scopo di rapina
fizični napad aggressione fisica

3. pren. (grob, žaljiv nastop proti komu) attacco; offesa:
napad na čast (koga) attacco all'onore (di qcn.)
napad je najboljša obramba l'attacco è la miglior difesa

4. med. (silovit nastop bolezenskih znakov) attacco; accesso; commozione; crisi; ictus:
napad glavobola, kašlja, mrzlice emicrania, attacco di tosse, di febbre
astmatični, epileptični napad attacco di asma, di epilessia
napad histerije attacco isterico, crisi isterica
ekst. napad jeze, ljubosumja un attacco di ira, di gelosia
srčni napad collasso cardiaco
živčni napad commozione nervosa, crisi di nervi
ekst. pog. napad smeha risarella

5. šport. attacco; azione:
preiti v napad andare, muovere all'attacco

napeljáti tehnika (plin, vodo) to lay on, to install; to direct

napeljáti pogovor na to direct the conversation towards, to lead up to
napeljáti koga k zločinu to get (ali pravo to procure) someone to commit a crime

napeljevánje (-a) n

1. installazione

2. deviazione

3. spinta, stimolo, istigazione:
jur. napeljevanje k hudodelstvu istigazione a delinquere

napotíti to direct; to instruct, to give instructions

napotíti k, na to refer to
napotíti se to set off; to start for a place, to leave for, to go to, to make for

napotíti montrer le bon chemin, indiquer, donner des instructions à quelqu'un

napotiti k adresser à
napotiti se se mettre en route (ali en chemin), s'acheminer, se rendre, partir pour

napotíti (-im) | napotováti (-újem)

A) perf., imperf.

1. avviare, instradare

2. indirizzare; inviare; rimandare:
napotiti v bolnico far ricoverare all'ospedale

3. indurre, spingere; invogliare:
k uboju ga je napotila ljubosumnost all'omicidio è stato spinto dalla gelosia

B) napotíti se (-im se) | napotováti se (-újem se) perf., imperf. refl. avviarsi, recarsi

napotíti

napotiti koga dar instrucciones a alg
napotiti k remitir a
napotiti se ir, dirigirse, ponerse en camino

narav|a¹ ženski spol (-e …) die Natur
mati narava Mutter Natur
stvarnica narava die Allmutter
prosta narava freie Natur, živalstvo, zoologija freie Wildbahn
… narave Natur-
(čaščenje die Naturverehrung, doživljanje das Naturerlebnis, filozofija die Naturphilosophie, filozof der Naturphilosoph, ljubitelj der Naturfreund, obvladovanje die Naturbeherrschung, opazovanje Naturbeobachtung opis die Naturbeschreibung, otrok der Naturmensch, področje das Naturreich, pojmovanje die Naturauffassung, poznavalec der Naturkundige, uničevanje die Naturzerstörung, varstvenik der Naturschützer, varstvo der Naturschutz)
spoznavanje narave in družbe šolski predmet: die Sachkunde, der Sachunterricht
igra narave figurativno das Naturspiel, ein Spiel der Natur
k naravi zur Natur
Nazaj k naravi Zurück zur Natur!
prerok vrnitve k naravi der Naturapostel
o naravi über die Natur
film o naravi der Naturfilm
nazor o naravi die Naturanschauung
po naravi:
po naravi dan naturgegeben
naslikan: točno po naravi naturgetreu
slikati po naravi nach dem Leben (malen)
v naravi in der Natur, figurativno im Grünen
živeč: v naravi [wildlebend] wild lebend
v naravo iti: ins Grüne
šola v naravi die Schullandwoche, Schulsportwoche
pravo v naravi Natural-
(dajatev die Naturalleistung, davek die Naturalsteuer, dohodek das Naturaleinkommen, plačilo der Naturallohn)
pravo prejemki v naravi Sachbezüge množina
za naravo für die Natur
smisel za naravo der Natursinn, das Naturgefühl
z naravo mit der Natur
živeč z naravo naturnah, naturverbunden

Narseus -eī in Narses -is, m Nársej, Nárzes

1. perzijski kralj 293—302 po Kr., Sasanid, l. 297 zmagovalec nad rim. cesarjem Galerijem Maksimijanom: Amm., Aur., Eutr.

2. Perzijec, l. 357 poslanec Sapora II. k cesarju Konstanciju II.: Amm.

nasílje (-a) n violenza, prepotenza, soperchieria; brutalità; angheria; sopruso:
delati komu nasilje fare violenza a qcn.
telesno nasilje violenza fisica
spolno nasilje violenza carnale, stupro; molestie sessuali
biti žrtev nasilja subire un sopruso
pren. nasilje rime la tirannia della rima
politika nenasilja non violenza
zatekati se k nasilju ricorrere alla violenza

nastáviti (-im) | nastávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, offrire, tendere; portare:
nastaviti roko, dlan tendere la mano, la palma
nastaviti kozarec k ustom portare il bicchiere alle labbra
nastaviti uho tendere l'orecchio
nastaviti pasti, zanke tendere trappole, tranelli
nastaviti bombo collocare un ordigno esplosivo

2. teh. regolare, sistemare

3. germogliare

4. pren. (zaposliti, zaposlovati) assumere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nastaviti budilko regolare la sveglia
nastaviti ceno fissare il prezzo
nastaviti komu nogo fare lo sgambetto a uno
nastaviti sod spillare la botte
mat. nastaviti enačbo impostare l'equazione
pren. nastaviti komu nož na goltanec mettere qcn. alle strette

B) nastáviti se (-im se) | nastávljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. mettersi in vista

2. esporsi

nasvèt piece of advice; (splošno) advice; counsel; (ideja) suggestion

po nasvètu advised by
na njen nasvèt on her advice, at her suggestion
dal mi je dober nasvèt he has given me some good advice
poslušaj moj nasvèt! take my advice!, be advised by me!
prišel sem k tebi po nasvèt I have come to you for advice
vprašati koga za nasvèt to ask someone's advice, to consult someone
ravnati se po nasvètu to follow someone's advice, to take someone's advice, to take advice from someone

natís(k) impression ženski spol , édition ženski spol

ponovni natis(k) réimpression ženski spol, nouvelle édition
dati v natis(k) mettre sous presse

náuk (-a) m

1. dottrina, insegnamento; tesi; magistero:
filozofski, naravoslovni, verski nauk dottrina filosofica, naturalistica, religiosa
Kopernikov heliocentrični nauk tesi copernicana dell'eliocentrismo
cerkveni nauk il magistero della Chiesa

2. insegnamento, consiglio, suggerimento:
upoštevati nauke staršev seguire i consigli dei genitori

3. star. (študij, uk) studi; tirocinio; lit. morale (della favola, del racconto);
obesiti nauke na kljuko abbandonare, troncare gli studi
sprejeti koga v nauk prendere uno a tirocinio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nareč. iti k nauku andare alla lezione di catechismo
rel. krščanski nauk catechismo
oznanjevati, širiti, učiti krive nauke (tudi šalj.) dire, diffondere eresie
nauk o cerkvenem govorništvu omiletica
geol. nauk o fosilih orittologia
mitol. nauk o izvoru bogov teogonia
zool. nauk o kačah ofiologia
anat. nauk o kosteh osteologia
mat. nauk o množicah insiemistica
filoz. nauk o naravnem pravu giusnaturalismo
med. nauk o nosnih boleznih rinologia
med. nauk o odmerjanju zdravil posologia
rel. nauk o odrešenju soteriologia
nauk o simbolih simbolica
nauk o sistemih sistemistica
fiz. nauk o strukturi trdnih teles strutturistica
fiz. nauk o tekočnosti reologia
anat. nauk o vezeh desmologia
fiz. nauk o zvoku acustica
nauk o živilih, o prehrani sitologia

Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:

1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.

2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.

3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.

naváda habit; habitude, wont; (šega) custom; use, usage, practice

iz naváde by habit
po svoji stari navádi according to one's usual practice
po njegovi navádi according to his habit (ali wont)
naváda je... it is customary...
ukoreninjena naváda deep-rooted (ali inveterate) habit
šege in naváde manners and customs
moč naváde the force of habit
življenjske naváde habits of life
po navádi in the usual way, usually, as a rule, as usual
naváda je železna srajca habit (ali custom, use) is second nature
kakor je bila moja naváda as my custom was
delati kaj iz naváde to do something from force of habit
imeti navádo to be in the habit (of), (samo v preteklem času) to use
imel je navádo priti k meni vsak dan he used to come to me every day
navzeti se slabih navád to pick up bad habits
opustiti navádo to give up (ali to drop) a habit
postati naváda to grow into a habit
to prehaja v navádo it is growing into a habit
vdajati se navádi to give way to a habit
to je stvar naváde it is a matter of habit
ki je suženj naváde habit-ridden