Franja

Zadetki iskanja

  • slàb (slába -o)

    A) adj.

    1. cattivo; brutto:
    slab človek uomo cattivo
    slab spomin cattiva memoria
    slab zrak aria cattiva
    slabo vreme tempo brutto, cattivo
    slaba navada brutto vizio
    slaba vest cattiva coscienza
    slaba roba merce cattiva, scadente
    slab posel un cattivo affare
    slabo obnašanje cattive maniere
    biti slabe volje essere di cattivo umore
    pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
    zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

    2. scarso, modesto, brutto:
    slabe novice brutte notizie
    slabo znamenje brutto segno
    slaba vidljivost scarsa visibilità
    slaba letina raccolto scarso
    v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

    3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
    bolnik je še slab il malato è ancora debole

    4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
    slaba luč luce debole, scarsa
    pihal je slab veter soffiava un vento debole
    kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

    5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
    po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
    to ni slab predlog la proposta non è male
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
    pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
    biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
    pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
    pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
    med. imeti slabo kri essere anemico
    imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
    pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
    bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
    igre slaba karta scartina
    slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
    med. slaba prebava dispepsia
    slaba razvitost rachitismo
    slaba roba paccottiglia
    pren. slaba stran il debole
    slaba vzgoja diseducazione
    slab okus malgusto; cattivo gusto
    slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
    slab slikar imbrattatele
    lov. slab strelec spadellatore
    slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
    muz. slabo igranje strimpellamento
    PREGOVORI:
    petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
    po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

    B) slábi (-a -o) m, f, n
    pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
    pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
    slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
    storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
    če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
    bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata
  • slabó prislov badly, ill, unwell; weakly, poorly

    slabó hranjen undernourished
    slabó mi je I feel sick
    z njim je slabó he is badly off (ali hard up), things go very ill with him
    slabó govorim angleško I can't speak English very well, my English is rather weak
    on je slabó plačan he is underpaid
    posli gredó slabó business is bad
    slabó govoriti o kom to speak ill of someone
    slabó se je izkazal, obnesel he cut a poor (ali sorry) figure
    slabó se je končalo it turned out badly, pogovorno it came unstuck
    slabó se počutim I feel unwell
    slabó mi je postalo ob tem pogledu I felt sick at the sight (of it)
    on slabó sliši he is hard of hearing
    ona slabó vidi she has poor sight
    moj brat se slabó uči my brother is a poor scholar
    slabó se obnášati, se vesti to behave badly
    slabó ravnati s kom to ill-treat someone
  • slabóst weakness, feebleness; frailty; faintness; infirmity, debility; poorness; (v želodcu) nausea; (napaka) failing

    to je njegova slabóst this is his weak point (ali his Achilles' heel)
    slabóst me je obšla I suddenly felt faint
  • sláčiti (-im) | sléči (sléčem)

    A) imperf., perf.

    1. svestire, spogliare; togliersi:
    sleči hlače togliersi i calzoni
    sleči (sneti)
    rokavice togliersi i guanti
    pren. slačiti s pogledom spogliare, denudare con gli occhi
    zool. sleči staro kožo mutare
    sleči (odreti)
    zajca scuoiare un coniglio
    pren. sleči nekoga derubare, spogliare qcn. di tutto

    2. agr. nareč. (ličkati) scartocciare

    B) sláčiti se (-im se) | sléči se (sléčem se) imperf., perf. refl. svestirsi, spogliarsi
  • sladkáti (-ám)

    A) imperf. dolcificare, inzuccherare

    B) sladkáti se (-ám se) imperf. refl.

    1. mangiare dolci; ekst. mangiare, gustare, assaporare

    2. pren. adulare, lusingare:
    sladkati se predpostavljenim adulare, lusingare i superiori
  • slána (-e) f brina:
    slana je padla ha brinato
    slana je požgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno
    pren. glavo mu je pobelila slana i suoi capelli sono spruzzati di brina
  • slást delight; deliciousness

    slást oblasti the sweets of power
    ta jed mi gre v slást I relish this dish, I like (the taste of) this dish very much
    jesti z veliko slástjo to eat with a great appetite
    okusiti slást uspeha to taste the sweets of success
  • slást (-í) f

    1. appetito:
    jesti s slastjo mangiare con appetito
    iti v slast piacere

    2. ekst. desiderio, brama

    3. pren. delizia, piacere:
    slasti življenja i piaceri, le delizie della vita
  • slavíti (-ím) imperf.

    1. lodare, celebrare, cantare:
    narod slavi svoje junake il popolo celebra i propri eroi

    2. (proslavljati) commemorare, celebrare, festeggiare:
    slaviti desetletnico poroke festeggiare il decimo anniversario del matrimonio
    slaviti obletnico osvoboditve commemorare l'anniversario della liberazione
    slaviti zmago vincere
  • slávje (-a) n festeggiamento, festeggiamenti:
    slavje v čast desetletnice Republike i festeggiamenti nel decennale della Repubblica
  • sledíti to follow, (divjad po sledi) to track, to stalk; to come after (ali next); to be subsequent to; to ensue; to succeed

    sledíti modi to follow the fashion
    sledíti komu z očmi to keep someone in sight
    nevihti je sledila tišina a calm followed the storm
    poletju sledi jesen autumn follows summer
    večerji je sledil ples the dinner was followed by a ball
    Edvard VII. je sledil Viktoriji Edward VII succeeded Victoria
    sledíti kot senca komu to shadow someone
    pismo sledi trgovina letter to follow
    nadaljevanje sledi to be continued
    kakor dolgo sem jim sledil z očmi as long as I could keep them in view
    sledíti iz to result from, (posledica) to be the result of, to be the consequence
    iz tega še ne sledi, da je kriv it does not hence follow that he is guilty
    iz česar sledi whence it follows
    iz tega sledi, da... hence it follows that...
    kot sledi as follows, as under
    moje mnenje je kot sledi (je naslednje) my opinion is as follows
  • sléherni (-a -o)

    A) adj. ogni, ciascuno; tutto; alcuno:
    sreča ga sleherni dan lo incontra tutti i giorni
    izkoristiti sleherni trenutek sfruttare ogni momento
    prikazovati brez slehernega olepšavanja presentare senza abbellimento alcuno

    B) sléherni (-a -o) pron. ognuno, ciascuno
  • slíka picture; (oljnata) painting, oil painting; watercolour; portrait; canvas, canvass; (v knjigah) illustration; image; (oltarna) altarpiece; (majhna) miniature; fotografija photograph, snapshot, pogovorno photo, snap; (risba) drawing, design; (na kovancih) effigy

    doprsna slíka (portret) half-length
    krvna slíka medicina blood count
    originalna slíka original picture (oziroma painting)
    kopija slíke copy
    lepa kot slíka as pretty as a picture
    stenska slíka mural painting
    živa slíka tableau (vivant)
    nejasna televizijska slíka blurred image
    galerija slík picture gallery
    ona je lepa kot slíka she is a perfect picture
    najprej si moram ustvariti jasnejšo slíko o tem I must first get a clearer idea of it, pogovorno you must first put me in the picture
    sežgali so njegovo slíko (figurativno) he was burnt in effigy
  • slína (-e) f

    1. saliva; bava:
    (penasta) slina na ustih bava alla bocca
    vsakemu zaporniku se cedijo sline po prostosti tutti i detenuti bramano, anelano la libertà
    po nekaj dneh študentske hrane so se mi pocedile sline po domači hrani dopo pochi giorni di vitto alla mensa dello studente, il pensiero della cucina di casa mi faceva venire l'acquolina in bocca
    požirati sline aver l'acquolina in bocca

    2. ekst. bava, sbavatura:
    polževa slina la bava delle lumache
    slina kokona la bava del bozzolo del baco da seta (ragna)
  • slíšati to hear

    dobro slíšati to hear well
    napačno slíšati to hear amiss
    slučajno slíšati to overhear
    slíšati govoriti to hear say
    slišim, da... I understand (ali I am informed) that...
    on ne sliši dobro he is hard of hearing
    moj pes sliši na ime Bob my dog answers to the name of Bob
    vem (povem), kar sem slišal I know it by (I speak from) hearsay
    slišal sem jo peti I heard her sing
    ste že kdaj slišali kaj takega? have you ever heard the like of it?
    o tem noče on nič slíšati he will not hear of it
    slišal sem to od nekoga I have heard some one say so
    to (takó) sem slišal so I (have) heard
    slišal sem to praviti I have heard it said
    slíšati obe strani to hear both sides
    od tedaj o njem ni več (kaj) slíšati he hasn't been heard of since
    ona rada sliši sebe govoriti she likes to hear herself talk
    to se dobro, lepo sliši that sounds well (ali fine, pogovorno nice)
    ne hoteti slíšati to shut one's ears (to), to refuse to listen to
    s svojim radijskim aparatom morem slíšati Pariz I can get Paris on (ali with) my radio
    komaj se je slišalo, kar je rekel what he said was scarcely audible
    bil je tak hrup, da niso mogli slíšati lastnih glasov there was such a noise that they could not hear their own voices
    hujšega gluhca ni od tistega, ki noče slíšati there are none so deaf as those who will not hear
  • slóves reputation; renown; repute

    znanstvenik velikega slóvesa a scientist of high repute
    pridobiti si slóves to achieve a reputation
    on uživa slóves učenjaka he is a renowned (ali well-known) scholar (ali man of learning), (dvomeče) he has the reputation of being a learned man
    uživati velik slóves to be held in high repute
    ohraniti svoj slóves to maintain (ali to keep) one's reputation
    poznam ga po njegovem slóvesu I know him by repute
  • slučájno by chance, accidentally; unexpectedly; by accident

    slučájno je bil navzoč he happened to be present
    iti slučájno mimo to happen to pass by
    slučájno je bila doma she happened to be at home
    če ga slučájno srečaš if you happen to meet him
    slučájno sem to slišal I came to hear of it
    slučájno je videl he chanced to see
    niste slučájno...? you didn't by any chance...?
    če bi se moje pismo slučájno izgubilo if my letter should happen to get lost
    slučájno se ne motim I am not mistaken as it happens
    slučájno se je spotaknil he happened to stumble
    slučájno sem naletel nanj I came acros him, I stumbled upon him, I light upon him
  • slútnja premonition, presentiment, foreboding; anticipation; conjecture; inkling; surmise

    zla slútnja misgiving
    rahla slútnja inkling, pogovorno hunch
    imam zlo slútnjo I have an unhappy foreboding (ali premonition)
    imela je zlo slútnj, da... she had an unhappy premonition that...
  • slúz (-a) m glej sluz (-í)
  • slúžiti (-im) imperf.

    1. lavorare:
    služiti pri železnici lavorare presso le ferrovie
    služiti vojsko v mornarici servire in marina
    služiti vojaški rok fare il servizio militare, fare il servizio di leva
    služiti na kmetiji lavorare in un podere
    služiti za hlapca lavorare come garzone

    2. servire:
    služiti domovini servire la patria

    3. guadagnare:
    dobro služiti guadagnare bene
    služiti kruh guadagnarsi il pane, guadagnarsi da vivere

    4. servire, essere utile:
    noge mu ne služijo več le gambe non gli servono più

    5. servire, fare da; servire a:
    prostor je služil za skladišče il locale serviva da magazzino
    čipke služijo za okras i merletti servono da ornamento
    slovnica bo služila za dvojezični pouk la grammatica servirà all'insegnamento bilingue
    služiti dvema gospodarjema servire due padroni
    pren. služiti mamona essere schiavo di mammona, del denaro