Franja

tourbillon [turbijɔ̃] masculin vrtinec (tudi figuré), hitro vrtenje

tourbillon d'air, de vent, de fumée, de poussière, de neige zračni, vetrni, dimni vrtinec, vrtinec prahu, snežni vrtinec
tourbillons pluriel d'un fleuve vrtinci v reki

Trocmī -ōrum, m (Τρόκμοι) Trókmi, eno od treh keltskih plemen v Galatiji v Mali Aziji ob reki Halis: L., Ci. — Soobl. Trogmī -ōrum, m Trógmi: Plin.

Truentum -ī, n Truént, mesto na Picenskem ob reki Truent (reka se danes imenuje Tronto): Plin. — Od tod adj. Truentīnus 3 truéntski, truentínski: Castrum (= Truentum) Pompeius in Ci. ep., turres Sil.; subst. Truentīnī -ōrum, m Truentín(c)i, Truéntčani, preb. Truenta: Plin.

up³ [ʌp] prislov

1.
gor, navzgor, kvišku, v zrak; proti toku (reki, vodi); nazaj

up from the grounds figurativno od temeljev
up till now doslej
from my youth up od moje mladosti naprej
up with the Democrates! živeli demokrati!
hands up! roke kvišku!
you can sail up as far as Sisak lahko se peljete z ladjo do Siska po reki navzgor
he looked for it up and down po vseh kotih in oglih je iskal to
this tradition can be traced up to the Reformation ta tradicija sega nazaj (tja) do reformacije

2.
bliže k, bliže proti (mestu, kjer se nahajamo)
figurativno više, na višjo stopnjo

up and up više in više, vedno više
come up! pridi bliže!
speak up! govori(te) glasneje!
he came up and asked me the way približal se mi je in me vprašal
to move up in the world povzpeti se, napredovati v svetu (v družbi)
I think of running up North mislim napraviti majhno turo na sever

3.
v razvoju, v gibanju, v razburjenju, v uporu itd.

to grow up (od)rasti
hurry up! pohiti!, brž!
the nation is up in arms narod se je uprl z orožjem
my blood was up kri mi je zavrela
the cider is up very much jabolčnik se zelo peni
shares (prices) are up delnice (cene) se dvigajo

4.
popolnoma, čisto, do kraja; skupaj

to burn up zgoreti
to eat up all the cherries pojesti vse češnje
to drink up izpiti, popiti
to follow up a success do kraja izkoristiti uspeh
to bind up skupaj povezati
to lock up the house zakleniti vsa hišna vrata
to tear up a piece of paper raztrgati kos papirja na koščke
the street was up ulica je bila popolnoma razkopana

5.
zgoraj, visoko; pokonci, na nogah

high up in the air visoko v zraku
I live two storeys up stanujem v 2. nadstropju
to be early up biti zgodaj na nogah, zgodaj vstajati
the Prime Minister is up ministrski predsednik govori, ima besedo
to stand up stati pokonci
to sit up sedeti v postelji

6.
v mestu, na univerzi, v šoli

up in London v Londonu
up to town v London
up for a week teden dni v mestu (v Londonu)
the undergraduates come up next week študentje se vrnejo (na univerzo) prihodnji teden
to stay up for the vacation ostati v kraju študija (v kolidžu) za počitnice

7. up to
a) (vse) do; proti, prek

up to now doslej
I had mud up to the knees blato mi je segalo do kolen
he was all right up to yesterday bil je čisto zdrav do včeraj
to be up to date biti sodoben (moderen, v koraku s časom)
I'll give up to 1000 dinars for it plačal bom do 1000 din za to
b) na ravni, na nivoju, ustrezno

up to the door (ali knocker) sleng izvrstno, prima
up to par figurativno "na višini"
not up to expectations neustrezno pričakovanjem
not yet up to the ropes figurativno še neuveden, ki se še ne spozna
up to sample po (ustrezno) vzorcu
his book is not up to much njegova knjiga ni kaj prida vredna
to live up to one's income živeti ustrezno svojim dohodkom
your work is not up to your usual standard tvoje delo ni na nivoju tistega, ki ga navadno dosežeš
to be up to s.th. nameravati kaj, snovati kaj, biti dorasel čemu, ustrezati čemu, biti (komu) do česa; biti odvisen od česa; biti pripravljen na; spoznati se na kaj
what are you up to? kaj nameravaš?
it is up to you (to decide) vaša stvar je, da odločite; od vas je odvisna odločitev
to be up to a thing or two figurativno biti prebrisan
to feel up to s.th. čutiti se doraslega čemu; biti pripraven, razpoložen za, dobro znati kaj
to get up to s.o. držati korak s kom
to be up to the mark figurativno biti na višini
to be up to snuff sleng biti zvit (premeten, izkušen)
I am up to your little game dobro vem, kaj spletkariš
what has he been up to? kakšno neumnost je spet napravil?
you have been up to some trick again! si že spet naredil kakšno budalost!
I am not up to travelling nisem sposoben za potovanje
it is up to you to prove it vi morate to dokazati

8.
pod vodstvom (pri študiju na univerzi)

I was up to A. A. je vodil moje študije, je bil moj mentor (tutor)

9.

up with na isti višini z, v isti oddaljenosti z
to come up with s.o. dohiteti koga
to keep up with držati korak s
up with you! vstani!, pridi gor!
up against proti
up into gori v, gor
up on više (od, kot)
up till vse do

up⁴ [ʌp] predlog
(gori) na; gor, navzgor, navkreber kvišku; proti, k, do, ob, vzdolž; proti notranjosti

up the hill navkreber, po hribu navzgor
up hill and down dale čez hribe in doline
up the river po reki navzgor
up the street po ulici (cesti) navzgor
I saw a monkey up a tree videl sem opico na drevesu
up a tree figurativno v stiski, v škripcih
to climb up a precipice plezati po prepadu navzgor
he has gone up country šel je na deželo (na kmete)

upward(s) [ʌ́pwəd(z)] prislov
kvišku, gor, navzgor (tudi figurativno)
dalje, naprej; proti vodnemu toku, ob vodi navzgor; proti notranjosti dežele; proti (glavnemu) mestu

upward(s) of (10 years) več kot, nad (10 let)
16 years and upward(s) 16 let in več
from 10 dollars upward(s) od 10 dolarjev naprej, dalje (više)
from the l6th century upward(s) od 16. stoletja dalje
upward(s)s of ten thousand več kot deset tisoč
men of forty and upward(s) možje, stari 40 let ali več
upward(s) cercle šport veletoč
the boat turned bottom upward(s)s čoln se je prevrnil
to look upward(s) pogledati kvišku
to follow a stream upward(s) iti ob reki v smeri proti izviru
the prices tend upward(s) cene se dvigajo

vādō² -ere (prim. stvnem. watan = nem. waten bresti, lat. vadum, vadāre) stopiti (stopati), (od)iti, hoditi, (od)korakati, (od)potovati, odpraviti (odpravljati) se: Acc. ap. Non., Enn. ap. Gell., Enn. ap. Fest., H., Cat., Corn., Ap., Sen. tr., Iust. idr., vadite et haec regi mandata referte V., Lentulus hodie apud me: cras mane vadit Ci. ep., vadere citato equo L., haud timidis passibus V., propulsi (sc. canes) fustibus vadunt foras Ph., vade, ait, … ad amnem O., vadere ad hostem, in hostem, adversus … hostium aciem, in aditum pontis L., vadit in eundem carcerem … Socrates Ci., nec vadere per hostes tam parvā manu poterat T., per tela, per hostes vadimus haud dubiam in mortem V.; occ. (o reki) teči: Euphrates in Mesopotamiam vadit per ipsam Seleuciam Plin.; pren.: per iter praeceps gloria vadit O., vadit animus in praeceps sciens Sen. tr., vadere in sententiam cursu Plin., ali pedibus Ap. prista(ja)ti na mnenje.

Opomba: Pf. vāsit najdemo šele pri Tert.

Venāfrum -ī, n Venáfrum, mestece v Kampaniji ob reki Volturn, znano po svojih oljčnih nasadih (oljnikih): Ca., Ci. ep., H., Plin., Mart. Od tod adj.
a) Venāfer -fra -frum venáfrski: oleum Varr.
b) Venāfrānus 3 venáfrski, venafránski: ager Plin., agri H.; subst. Venāfrānum -ī, n (sc. oleum) venáfrsko (venafránsko) olje: Iuv.

vērso⁴ prep.

1. proti, na, nad
verso di (+ osebni zaimek) proti:
la mamma si china verso il bambino mama se sklanja nad otroka
si è diretto verso il fiume krenil je proti reki
veniva verso di noi prihajal je proti nam

2. pri, blizu:
sta verso il centro stanuje blizu centra

3. proti (časovno):
ci vediamo verso sera vidiva se proti večeru

4. pri (približno):
pubblicò le prime poesie verso i vent'anni prve pesmi je objavil pri dvajsetih letih

5. do (v odnosu do):
nutrire odio verso qcn. koga sovražiti
nutrire rispetto verso i genitori gojiti spoštovanje do staršev

6. trgov. (contro) proti:
consegna verso pagamento immediato dobava (blaga) proti takojšnjemu plačilu

Vescia -ae, f Véscija, mestece v Laciju ob reki Liris: L. Od tod adj. Vescīnus 3 véscijski, vescínski: ager Ci., L., saltus L.; subst. Vescīnī -ōrum, m Véscijci, Vescíni, preb. Vescije: L.

veslati glagol
1. (premikati plovilo z vesli) ▸ evezRibič je ravno veslal domov s svojimi štirimi sinovi. ▸ A horgász éppen hazafelé evezett a négy fiával.
V finalu so veslali še štirje slovenski kajakaši. ▸ A döntőben még négy szlovén kajakos evezett.

2. literarno (o premikanju po gladini) ▸ úszik
Reka je visoka in tok vrtinči labode, ki hitro veslajo proti bregu. ▸ Magasan áll a folyó, a gyorsan a part felé úszó hattyúkat pedig forgatja az áramlás.

viabilis -e (via) hoden: instar saxi viabilem sese transeuntibus viris praebere Iul. Val. (o reki).

vlačílen (de) remorque, de remorquage

vlačilna steza (ob reki, kanalu) chemin moški spol de halage
vlačilna vrv filin moški spol (ali cordage moški spol) de remorque (ali de traction)
vlačilni kabel câble moški spol de remorquage (ali de remorque), remorque ženski spol

vlačílen de remolque

vlačilna steza (ob reki, kanalu itd.) cantino m de sirga, camino de remolque
vlačilna vrv cuerda f (ali cable m) de remolque

vozíti (avto) to drive; (bicikel) to ride; (voz) to cart; to transport; to convey by vehicle

brezobzirno vozíti (divjati) to drive recklessly, pogovorno to blind along
trajekt redno vozi po reki the ferryboat plies the river
ta vlak vozi vsako uro this train runs every hour
vozíti se z biciklom to cycle, to ride a bicycle
vozíti se z avtom to drive a car, to motor
z avtobusom se vozíti to go by bus, to ride in a bus, to go for a bus ride
vozíti se z vozom, na vozu to ride in a cart
vozíti se z ladjo to go by boat, to sail
vozíti se s sanmi to ride in a sleigh, to go for a sleigh ride
vozíti se z vlakom to go by train (ali by rail)

Vulturnum (starejše Volturnum) -ī, n Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Castel di Volturno), mesto v Kampaniji ob reki Vulturn (Vulturnus), ki so ga poselili Rimljani: coloniae civium Romanorum eo anno deductae sunt Puteolos, Volturnum L., Volturnum oppidum Mel., Plin.; Vulturn je bilo tudi staro ime mesta Kapua: Vulturnum, Etruscorum urbem, quae nunc Capua est, ab Samnitibus captam L.

Vulturnus (starejše Volturnus) -ī, m (Voltur)

1. Vultúrn (Voltúrn) (zdaj Volturno), reka v severni Kampaniji, ki se je pri mestu Vulturn (Vulturnum, Volturnum) na meji med Kampanijo in Lacijem izlivala v Tirensko morje: Serv. idr., ad ostium Vulturni, ad Vulturnum flumen L., amnisque vadosi accola Volturni V., Volturnus amnis Mel., Volturnum transnatans Plin., aqua Volturni fluminis Front. Od tod adj. Vulturnus (Volturnus) 3 vultúrnski (voltúrnski), Vultúrnov (Voltúrnov): in Volturno amne Plin. v reki Volturn (po nekaterih izdajah in Volturno mari v morju ob Volturnovem ustju), Vulturna vada Sil.

2. rečni bog v Kampaniji, oče nimfe Juturne: Arn. Od tod adj. Vulturnālis (Volturnālis) -e Vultúrnov (Voltúrnov): flamen Volturnalis Enn., Varr.; subst. Volturnālia -ium, n volturnálije, Volturnov praznik: Fest., P. F.

3. Vulturnus (Volturnus) -ī, m ali Vulturnus (Volturnus) ventus, gl. Vultur.

Xanthos² (Xanthus) -ī, m (Ξάνϑος) Ksánt

I.

1. reka v Troadi (= Scamander, gl. to besedo): V., O., Plin.

2. rečica v Epiru (tako jo imenuje Helen): V.

3. reka v Likiji, izvirajoča na Tavr(os)u (zdaj Koca Çayi): V., H., O., Mel., Plin.

4. ob tej reki stoječe mesto: Ps.-V. (Culex), Plin. —

II. grško moško ime

1. eden izmed 50 Egiptovih (Ajgiptovih) sinov: Hyg.

2. likijski zgodovinopisec: Plin.

zasolíti (-ím) perf.

1. salare troppo

2. pren. guarnire, rifinire:
zasoliti pripoved z ljudskimi reki guarnire il racconto di detti popolari

3. pren. far pagare caro; far vedere a qcn.:
prenočevanje dobro zasoliti far pagare caro l'alloggio
ko pride čas, ti bom že zasolil appena capita l'occasione buona, te la farò pagare

ἀνά, apok. ἄν, pred ustniki ἄμ [Et.: lat. an, neločlj. predp. an-helare, dihniti, nem. an, strsl. vъ- iz n̥, v sestavlj. ą-] I. adverb. na tem, na to, gori (pogosto je le na videz adv., kadar stoji v tmezi). II. praep. (stoji tudi za samostalnikom brez anastrofe) 1. z gen. na, ob, po, ep. samo ἀνὰ νηὸς βαίνειν na ladjo stopiti. 2. z dat. ep. poet. na, gori na (kje?); χρυσέῳ ἀνὰ σκήπτρῳ na žezlu; ἂμ βωμοῖσι na oltarju. 3. z acc. a) krajevno: na (od spodaj gori), nad, preko, črez, skoz: ἀνὰ ποταμόν po reki navzgor; ἀνὰ ἄστυ po mestu; ἄν τε μάχην v boj; ἀνὰ δῆμον πτωχεύω beračim pri vsem narodu, ἀν' Ἑλλάδα po vsej Greciji; ἀνὰ τὴν ἤπειρον povsod na celini; ἀνὰ πρώτους med prvimi; ἀνὰ θυμόν v srcu; ἀνὰ στόμα ἔχειν imeti vedno na jeziku, govoriti o čem; b) časovno: ἀνὰ πᾶσαν τὴν νύκτα (skozi) vso noč; ἀνὰ πᾶσαν ἡμέραν vsaki dan; ἀνὰ τὸν πόλεμον τοῦτον tekom te vojske (v tej vojni); ἀνὰ χρόνον počasi, polagoma, tekom časa; ἀνὰ πᾶν ἔτος vsako leto; c) pri števnikih (distributivno): ἀνὰ δύο po dva; ἀ. τέτταρας po štirje; ἀνὰ ἑκατόν po sto; d) pren. ἀνὰ κράτος kolikor morem, na vso moč, v diru; ἀνὰ μέρος premenjema, po vrsti; ἀνὰ λόγον razmerno.