Franja

Sōstratus -ī, m (Σώστρατος) Sóstrat

1. grški kipar: Plin.

2. grški arhitekt s Knid(os)a; med drugim je zgradil tudi znameniti aleksandrijski svetilnik na otoku Faros ob egiptovski obali: Plin.

3. grški ranocelnik: Plin.

spēcchio m (pl. -chi)

1. zrcalo:
specchio concavo, convesso, sferico vboklo, izboklo, kroglasto zrcalo

2. ogledalo:
specchio a mano, da tavolo, da muro ročno, namizno, stensko ogledalo
armadio a specchio omara z ogledalom

3. pren. hiša kot iz škatlice

4. pren. zrcalo; vzor:
farsi specchio di qcn. zgledovati se po kom, jemati koga za vzor

5.
specchio d'acqua morje, jezero:
a specchio na obali

6. preglednica

7. šport tabla (pri košarki)
lo specchio della porta nogometna vrata, gol

8. bot.
specchio di Venere barvica, plahuta, zaspanka (Specularia speculum)

9. hist. register dolžnikov (komune)

spét adv.

1. di nuovo, nuovamente:
spet si ti na vrsti è di nuovo la tua volta, tocca ancora a te

2. a sua volta:
podajal je opeko sosedu, ta spet svojemu in tako dalje porgeva il mattone al vicino, costui a sua volta al proprio e così via

3. (izraža začudenje, nejevoljo zaradi ponovitve česa nezaželenega) ancora:
kaj je spet, še ne bo miru! cos'altro c'è ancora! Un po' di silenzio!

4. (izraža ponovitev dejanja) ri-, ra-, rin-, re-:
spet poslušati riascoltare
spet pasti ricadere
spet predložiti riproporre
spet poskusiti ritentare
spet videti rivedere
spet zamotati vrv raggrovigliare una corda
spet pluti ob obali rinavigare lungo la costa
spet zaposliti nekoga reimpiegare qcn.

5. spet in spet (izraža, da se dejanje neprenehoma ponavlja) sempre di nuovo:
govornika so spet in spet prekinjali l'oratore veniva interrotto sempre di nuovo

6. in spet, pa spet (izraža intenzivnost) e ancora, e poi:
tega ne bom storil, ne, pa spet ne questo non lo farò, no e poi no

7. (za poudarjanje nasprotja) ma neanche, ma nemmeno; poi, invece:
pridelek ni velik, pa spet ni slab il raccolto non è abbondante ma nemmeno scarso
nekateri so bili navdušeni za to, drugi pa spet niso hoteli tvegati alcuni ci stavano, altri invece non volevano rischiare
eni pridelujejo hrano, spet drugi izdeljujejo orodje, spet tretji gradijo bivališča un gruppo si cura della produzione del cibo, un altro della fabbricazione di arnesi, un altro ancora della costruzione di abitazioni

8. pren. (poudarja zanikano trditev ali neodločnost) poi:
no, tako hudo pa spet ni le cose non vanno poi così male

Stoidis īnsula (-ae), f Stóida, Stóidski otok, otok ob indijski obali, znan po biserih: traditur iuxta que eam freto interfluente Stoidis, quaestuosa margaritis Plin., fertilissima est Taprobane et Stoidis Plin.

Strongylē² -ēs, f (Στρογγύλη sc. νῆσος = rotunda insula) Stróngila

1. eden od Eolovih (Ajolovih) otokov med Italijo in Sicilijo (zdaj Stromboli): Mel., Plin. — Soobl. Strongylos -ī, f Stróngil: Sil.

2. otok ob obali Likije: Plin.

3. staro ime otoka Naksos: Plin.

Sulcī -ōrum, m Súlki, staro mesto s pristanom ob južni obali Sardinije, ki so ga ustanovili Kartažani: Mel., Cl. Od tod adj. Sulcēnsis -e súlški, súlkovski, pri Súlkih nahajajoč se: promunturium Plin., M.; subst. Sulcitānī -ōrum, m Sulkitán(c)i, preb. Sulkov: Auct. b. Afr., Plin.

Sybaris -is, acc. -im, redkeje -in, abl. -ī (Σύβαρις) Síbaris

1. m reka ob vzhodni obali Lukanije (zdaj Sibari): O., Plin.

2. f mesto ob reki Sibaris, ki so ga ustanovili Grki; l. 510 je bilo razdejano, pozneje (l. 443) zopet sezidano kot atenska kolonija in imenovano Thurii, razvpito po potratnosti in razkošnosti svojih prebivalcev: Varr., Ci., L., O., Plin. Od tod subst.
a) Sybarītae -ārum, m (Συβαρῖται) Sibaríti, Síbarci, preb. mesta Sibaris: Sen. ph.
b) Sybarītis -tidis, acc. -tida, f (Συβαρῖτις) Sibarítida, Sibarítka, naslov neki erotične pesmi: O.; adj.
a) Sybarītānus 3 síbarski, sibaritánski: ager Varr., exercitus Plin.; kot subst. Sybarītānī -ōrum, m = Sybaritae Sibaríti, Síbarci, Sibaritán(c)i: Iust.
b) Sybarīticus 3 (Συβαριτικός) síbariški, síbarski, sibarítski, meton. = nasladen, erotičen, obscen, starejše stidožalen: Lamp., libelli Mart.

3. m Síbaris, moško ime: H.

Syrtis -tidis in -tidos, acc. -tim, abl. -te in -tī (tuj. σύρτις sipina v morju)

1. Sírta, ime dveh sipin oz. sipinastih zalivov ob severni obali Afrike: Syrtis maior Velika Sirta pri Kirenajki (zdaj Bengasi oz. Banghāzī) in Syrtis minor Mala Sirta pri Bizakeni (zdaj Gabes): S., L., V., H., O., Pr., Tib., Lucan. (z gen. -tidos), Mel., Plin. (z gen. -tis), Sid.

2. meton. pusto peščeno obrežje ob Sírtah, peščeno področje ob Sírtah: inhospita Syrtis V., per Syrtīs iter aestuosas H., ad litora Syrtis Lucan.

3. metaf. Sírta = skala, čer, peč: Syrtim patrimonii, scopulum libentius dixerim Ci., vitiorum Syrtibus obrui Hier. — Od tod adj.

1. Syrticus 3 (Συρτικός) sírtski: mare, gentes Sen. ph., solitudines Plin.; meton. peščen: ager Sid.

2. Syrtītis -tidis, f ali Syrtītēs -ae, m (tuj. Συρτίτης) sirtítida (sirtitíd) ali sirtít, dragulj, ki ga je bilo mogoče najti v Sirtah: syrtitides in litore Syrtium, iam quidem et Lucaniae, inveniuntur, e melleo colore croco refulgentes, intus autem stellas continent languidas Plin., proximos illis, quos vocant syrtitas, pinnato fulgore radiantes Plin.

Tarentum¹ -ī, n (iz gr. acc. Τάραντα: ὁ Τάρας) Tarént, bogato trgovsko mesto na obali Velike Grčije, ki so ga ustanovili Spartanci l. 707 (zdaj Taranto); mesto je bilo glavno središče pitagorejske filozofije: L., Ci., V., T., H., Mel., Plin., Iust. Soobl.
a) Tarentus -ī, f: Mel., Sil., Pl., Prud., Serv.; gr. acc. Tarenton: L. epit.
b) Tarās: Lucan. — Od tod adj. Tarentīnus 3 taréntski, iz Tarénta prihajajoč (izvirajoč, izhajajoč): ager Varr., L., oves Pl., Col., lana Varr., Plin., castaneae, vina Plin., pira Ca., Col., nux Col., nuces Plin., bellum Fl., principes L., Archytas Col., equites L. tarentski konjeniki (vrsta lahke konjenice); subst. Tarentīnī -ōrum, m Tarentín(c)i, Taréntčani, preb. Tarenta: L. — Vulg. adj. soobl. Terentīnus 3 teréntski = taréntski: nux Macr.

Tauris -idis, f Távrida, otok ob ilirski obali (zdaj Ščedro): Auct. b. Afr.

Tenedus in Tenedos -ī, f (Τένεδος) Téned, otok ob obali Troade (zdaj Bozcaada): Ci., O., V., Mel., Plin.; heros eponymos tega otoka je kralj Tenes (Ten(n)ēs -ae, acc. -ēn (Τέννης)), strog, a moder vladar: Ci. — Od tod adj. Tenedius 3 ténedski: securis Ci. ep.; subst. Tenediī -ōrum, m Ténedci, Tenédijci, preb. otoka Tened: Ci.

Teos in Teus -ī, f (ἡ Τέως) Téos, mesto na jonski obali nasproti Samosa, rojstni kraj Anakreonta: L. (z acc. Teum), Mel., Plin. Od tod adj. Tēius 3 in (pesn.) Tēïus 3 (Τήϊος) téoški, téjski, Anakreóntov, anakreóntski: Plin., Anacreon H., Musa O., Teiae fides H. Anakreontove strune; subst. Tēiī -ōrum, m Téošani, Téjci, preb. Teosa: L.

Thapsos² in Thapsus -ī, f (Θάψος) Táps(os)

1. polotok in mesto na vzhodni obali Sicilije: O., V., Sil.

2. primorsko mesto v Afriki, znano po Cezarjevi zmagi nad pompejanci (l. 46; zdaj Hr. ed-Dimas): Auct. b. Afr. — Od tod subst. Thapsitānī -ōrum, m Tap(so)šáni, Tapsitán(c)i, preb. Tapsa: Auct. b. Afr.

Thasos in Thasus -ī, f (Θάσος) Tázos (še zdaj Thassos), otok v Egejskem morju ob obali Trakije: Ci., L., Mel. — Od tod adj. Thasius 3 (Θάσιος) tázoški, tázijski, s Tázosa izvirajoč, na Tazosu pridelan ali pridobljen: vinum Pl., vites V., lapis (= marmor) Sen. ph.; subst. Thasiī -ōrum, m Tazošáni, Tázijci, preb. Tazosa: N., Plin.

thermae -ārum, f (gr. ϑερμός topel)

1. tople kopeli, toplice, têrme, v Rimu krasne, vsem ljudem namenjene stavbe, v katerih so vodo ogrevale podzemske peči: Agrippae Plin., Neronianae Mart., aedificavit Romae thermas Eutr., fundamenta thermarum im mari iacĕre Sen. iun., magnā thermarum et porticum et tricliniorum laxitate Suet.

2. = thermopōlium gostilna, krčma, nekakšna restavracija, točilnica (starejše točarnica) ali okrepčevalnica, okrepčevališče: Iuv.

3. kot nom. propr. Thermae -ārum, f (Θερμαί Toplice) Têrme = Toplíce, mesto na severni obali Sicilije, rimska kolonija, rodni kraj tirana Agatokla (zdaj Termini Imerese): Ci., Mel., Plin. Od tod adj. Thermitānus 3 têrmski, termájski, termitánski, iz Têrm prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): Ci.; subst. Thermitānī -ōrum, m Termájci, Termitán(c)i, preb. Term: Ci.

Thisbē -ēs, f (Θίσβη) Tízba

1. lepa Babilon(ij)ka, Piramova ljubica: O.

2. mesto na obali Bojotije z obilico divjih golobov (πολυτρήων Θίσβη Hom.; zdaj Kakosi): Plin., Stat. Od tod adj. Thisbēus (Thisbaeus) 3 (Θισβαῖος) tízbski, tizbéjski, tizbájski: columbae O.

Trapezūs -ūntis, acc. -ūntem in -ūnta, f (Τραπεζοῦς) Trapezúnt, mesto ob južni obali Črnega morja (zdaj Trabzon): Mel., Plin., Cu., T., Amm.

tréti (trèm)

A) imperf.

1. schiacciare, tritare:
treti lešnike, orehe schiacciare le nocciole, le noci
treti sol v možnarju pestare il sale nel mortaio

2. strofinare, sfregare:
treti otrple mišice strofinare i muscoli irrigiditi

3.
treti konopljo scavezzare, fiaccolare la canapa
treti lan scotolare il lino

4. pren. gravare, soffocare, assillare:
tarejo ga dolgovi è gravato dai debiti
tre ga skrb za otroke è preoccupato per i figli
treti revščino fare la fame, vivere in miseria, nelle ristrettezze, nell'indigenza
znati kaj več kot hruške peči in orehe treti sapere un sacco di cose, essere bravo in tante cose

B) tréti se (trèm se) imperf. refl.

1. aderire (stretto)

2. pren. (gnesti se) pigiarsi, accalcarsi; brulicare:
ljudje so se trli v kino la gente si accalcava davanti al cinematografo
(s smiselnim osebkom v rodilniku) na obali se tre turistov sulla costa c'è calca di turisti

C) tréti si (trèm si) imperf. refl.
treti si glavo preoccuparsi

trim² [trim]

1. prehodni glagol
urediti, v red spraviti, namestiti; pripraviti; opremiti; obleči, odeti (with z)
okrasiti, okititi, dekorirati; obšiti, zarobiti, garnirati (obleko, klobuk itd.) (with z)
počesati, ostriči, pristriči (lase, brado) (off, away)
obrezati (nohte); oklestiti, pristriči (drevje, živo mejo); kopuniti (petelina); (pod)netiti, podkuriti (ogenj); prirezati, utrniti (stenj sveče); očistiti (svetilko); obtesati (les)
navtika dobro namestiti (tovor); natovoriti ladjo, kot treba; uravnotežiti ladjo; obrniti jadra proti vetru
vojska nameriti top
pogovorno ukoriti, grajati, ozmerjati; premlatiti, pretepsti; potolči, poraziti
sleng prevarati, ogoljufati, oslepariti

2. neprehodni glagol
figurativno iskati ravnotežje, kolebati, nihati
politika prilagoditi se, najti ali obdržati srednji kurz, lavirati

to trim a Christmas tree okrasiti božično drevo
to trim s.o.'s jacket izprašiti komu hlače, nabiti, našeškati, premlatiti koga
to trim one's sails to every wind figurativno obračati plašč po vetru
to trim shore figurativno plavati čisto ob obali (ribe)
to trim with the times politika, figurativno voditi oportunistično politiko
to trim away, to trim off prehodni glagol odstriči, odrezati
to trim up prehodni glagol čedno obleči; okrasiti, nališpati

3. pridevnik
v dobrem stanju, v redu, urejen; čist, čeden, negova.n, lep, lepo oblečen; eleganten, koketen; čedne postave; ugoden; spreten

4. prislov
urejeno, čedno, lepó

Triphȳlia -ae, f (Τριφυλία dežela treh rodov) Trifílija, južni del Elide ob obali z mestom Pilos (Pylos): L.; pesn. Triphȳlis -idis, f (Τριφυλίς) Trifílida: Prisc. Od tod adj. Triphȳlius 3 (Τριφύλιος) trifílijski: Iuppiter Lact.