Franja

ùprste prisl.: znati što uprste znati kot na pamet; stresati kot iz rokava

use² [ju:z] prehodni glagol
rabiti, uporabljati, porabiti, izkoristiti, posluževati se; zateči se k; ravnati z; potrošiti, izdati; gojiti (šport itd.); prebiti (čas)
zastarelo navaditi (to na)

to use one's brains (ali wits) uporabiti pamet, napeti (svoje) možgane
use your eyes! odpri oči!
to use care skrbno (pazljivo) postopati
to use diligence da(ja)ti si truda
to use one's best efforts napraviti, kar se le da (kar je le možno)
to use exercises delati vaje
to use force uporabiti silo
this geyser uses a lot of gas ta plinska peč porabi mnogo plina
how did they use you? kako so ravnali z vami?
to use s.o. ill slabo ravnati s kom
I cannot use my left hand ne se posluževati svoje leve roke
to use one's legs peš iti, pešačiti
to use imprecations preklinjati
to use a right uživati (neko) pravico
may I use your name? se lahko sklicujem na vas?
to use tobacco kaditi
I have used all the paint porabil sem vso barvo
how does the world use you? pogovorno kako je z vami?, kako vam gre?
neprehodni glagol
zastarelo (razen v preteritu) biti vajen, imeti navado; (tudi za izražanje trajnega stanja v preteklosti)

the beggar used to come every day berač je imel navado prihajati (je prihajal) vsak dan
it used to be said navadno se je reklo (bila je navada reči)
he does not come as often as he used (to) ne prihaja več tako pogosto kot prej
they used to live here prej so stanovali tu
used you to know him? ste ga vi poznali?
there used to be a tree there tam je nekoč bilo drevo

védeti saber (kaj a/c) ; tener conocimiento de (a/c)

vedeti kaj od koga saber a/c por alg
ne vedeti no saber, ignorar, desconocer
vedeti za kaj estar enterado (ali al corriente) de a/c
prav nič ne vedeti no saber absolutamente nada, no saber nada de nada
(prav) dobro vedeti saber (muy) bien, no ignorar, saber perfectamente
vedeti le od drugih/ saber sólo de oídas
vedeti najnovejše estar al corriente, estar al día
na pamet vedeti saber de memoria
dati komu kaj vedeti hacer saber a/c a alg
rad bi vedel desearía saber, quisiera saber
človek nikoli ne ve nunca se sabe
to že vem ya lo sé
ne vem, kaj naj naredim no sé qué hacer, no sé qué partido tomar
ne vem, pri čem sem no sé a qué atenerme
zdaj toliko vem kot prej sigo sin entenderlo
tudi jaz nekaj (precej) vem o tem fam de eso sé yo un rato (largo)
ne da bi jaz prej o tem kaj vedel sin saberlo yo
kolikor (jaz) vem que yo sepa; por lo que yo sé
to ve vsak otrok eso lo sabe todo el mundo
ne, da bi jaz vedel no que yo sepa
vedi si ga bog! ¡sabe Dios!

vorsagen narekovati; in der Schule usw.: prišepetavati; sich vorsagen učiti se na pamet, polglasno si ponavljati

vozláti (-ám)

A) imperf.

1. annodare, fare nodi

2. intrecciare con nodi:
pren. spretno vozlati besede legate, tessere abilmente un discorso

B) vozláti se (-ám se) imperf. refl. aggrovigliarsi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pamet se mu je začela vozlati non ragiona più
na križišču se vse smeri vozlajo al bivio si incrociano tutte le direzioni
zgodba se vozla la storia si sta complicando

vzéti (vzámem)

A) perf.

1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare

6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

8. farm. prendere (una medicina)

9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto

wish¹ [wiš] samostalnik
želja; voščilo; volja, težnja, hrepenenje, koprnenje, sla (for po, za)
predmet želja, želeni predmet

wishes množina (dobre) želje, pozdravi
good, best wishes dobre, najboljše želje (voščila)
according to my wishes po mojih željah
to have one's wish videti svojo željo uresničeno
he has had his wish dobil je, kar je želel
if wishes were horses beggars might ride figurativno od dobrih želja še nihče ni bil sit
the wish is father to the thought človek hitro verjame, kar želi; kar človek želi, to mu hitro na pamet pride

zdráv healthy, sound, in good health, healthy-looking; (duševno) sane; wholesome, healthful (za for), salubrious

zdráva pamet common sense, good sense, horse sense, mother wit, pogovorno gumption
zdrávi zobje sound teeth
zdrávo sadje sound fruit
zdráv kot riba (as) sound as a bell, in the pink (of condition), in fine fettle
zdráv na duši in telesu sound in body and mind
cel in zdráv, zdráv in živ hale and hearty
zdrávo podnebje salubrious climate
zdráva hrana (zrak) wholesome food (air)
zdráv duh v zdrávem telesu a sound mind in a sound body
zdráva kritika sound (ali judicious) criticism
biti zdráv to be well, to be healthy, to be in (ali to enjoy, to have) good health
zdráv je kot riba v vodi he is as right as a trivet, he is as fit as a fiddle
biti duševno zdráv to be sound in mind, to be of sound mind
imeti zdráve nazore to have sound views
to je zdráva vaja this is a healthy exercise
odnesti zdrávo kožo (figurativno) to escape unscathed, to save one's bacon
ostanite zdrávi! I wish you continued good health
vrniti se živ in zdráv to return safe and sound
to je zdrávo zanj! (figurativno) (= prav mu je!) it serves him right!
gorski zrak je zelo zdráv the mountain air is very wholesome
videti je zdráva she looks well

zdràv bien portant, en bonne santé; sain ; (koristen zdravju) salubre, salutaire

zdrav ko riba biti être plein de santé, respirer la santé, se porter comme un charme
zdrav biti être en bonne santé (ali bien portant), aller bien, se bien porter
imeti zdravo pamet avoir du bon sens (ali le sens commun)
čil in zdrav sain et sauf
zdrav na telesu in duhu sain de corps et d'esprit
zdravo podnebje climat moški spol sain (ali salubre)
zdrava prehrana nourriture saine
zdravi zobje dents saines
zdrav(o)! (pozdrav) salut!, bonjour!, au revoir!
ostanite zdravi! portez-vous bien!

zna|ti¹ (-m)

1. können (znati plesati tanzen können); kaj povedati, dobro narediti: es verstehen zu, wissen wie, wissen zu, den Trick/Dreh/Bogen heraushaben
zna na pamet auswendig können
znati ravnati z zurechtkommen mit, (etwas) beherrschen
znati svoj posel sein Handwerk verstehen, sein Metier verstehen/beherrschen
znati si pomagati sich zu helfen wissen
znati živeti ein Lebenskünstler sein
kot najbolje ve in zna nach bestem Wissen und Gewissen
zna nemško er/sie kann/versteht/spricht Deutsch
ne zna nemško/slovensko er kann/versteht/spricht kein Deutsch/ Slowenisch
figurativno ne znati šteti do tri nicht bis drei zählen können
kar se Janezek nauči, to Janez zna früh übt sich, was ein Meister werden will
ki zna/ne zna … -kundig/-unkundig
(pisati schreibkundig/schreibunkundig, več jezikov sprachkundig, voziti fahrkundig/fahrunkundig, zdraviti z naravnimi zdravilnimi metodami naturheilkundig)
človek, ki ne zna plesati/plavati der Nichttänzer/Nichtschwimmer
človek, ki zna brati misli der Gedankenleser

2. naučeno, pesmico ipd.: sitzen (es sitzt, das Lied sitzt)

znáti to know

znáti na pamet to know by heart
dobro znáti kaj to be A1 at something
ne znam angleško I cannot speak English, I do not know English
znate francosko? do you know French?
znaš igrati šah? can you play chess?
on misli, da vse zna he thinks he knows everything
on zna brati grško he can read Greek
znaš dobro današnjo lekcijo? do you know your lesson for today well?
tega si ne znam razložiti I don't know what to make of it (ali of this)
zelo dobro znáti lekcijo to have the lesson at one's fingertips
ona zna vsaj (najmanj) 5 jezikov she knows at least five languages
znáti (spoznati se na) svoj posel to know one's own business, (žargon) to know one's onions, (pogovorno) to know the ropes, to know what's what

znáti savoir, connaître, être versé dans quelque chose

jezik znati posséder une langue
znati na pamet, iz glave savoir par cœur
znati brati (pisati, plavati) savoir lire (écrire, nager)
dobro znati francosko (angleško) avoir de bonnes connaissances en français (en anglais), avoir une bonne connaissance du français (de l'anglais)
veliko znati avoir de vastes (ali grandes) connaissances, avoir des connaissances étendues (en), être savant (ali familiarno calé)
to dobro znam cela m'est familier
česar se je Janezek naučil, to Janez zna on garde dans la vieillesse les habitudes de jeunesse

znáti (znám) imperf.

1. sapere:
znati abecedo, poštevanko sapere l'abbiccì, l'abbaco
znati besedilo na pamet, kot očenaš sapere il testo a memoria, sapere perfettamente
znati brati, pisati, znati kuhati saper leggere e scrivere, saper cucinare
znati matematiko, slovnico sapere la matematica, la grammatica
znati tuje jezike sapere le lingue straniere

2. (biti sposoben, zmožen česa) sapere:
znati se uveljaviti saper farsi valere
znati živeti saper vivere
kdor zna, pa zna sa il fatto suo, la sa lunga

3. pog. (z nedoločnikom; utegniti, moči) sapere; volere:
mrzla pijača bi znala škoditi la bevanda fredda potrebbe far male
dež ne zna nehati non vuol smettere di piovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne zna drugega kot pijančevati è bravo soltanto a sbevazzare
pren. znati je treba, pa gre il mondo è fatto per i furbi
ne znati brzdati jezika non saper tenere a freno la lingua
znati se obrniti essere un dritto, essere un voltagabbana
znati poslušati saper ascoltare (gli altri)
ne znati nobene stvari prijeti v roke essere goffi, maldestri
držati se, kot da ne zna do pet šteti fare il finto tonto
pog. znati več kot hruške peči, orehe treti sapere un sacco di cose
pomagaj si, kakor veš in znaš arrangiati come meglio credi
stori, kot veš in znaš fa' come ti pare e piace
PREGOVORI:
kar se Janezek nauči, to Janez zna impara l'arte e mettila da parte

znáti saber

temeljito znati conocer a fondo (una materia); fam conocer al dedillo
ne si več znati pomagati ya no saber qué hacer
znati na pamet saber de memoria
znati špansko saber (el) español
znati brati (plavati) saber leer (nadar)
znati živeti saber vivir
česar se je Janezek učil, to Janezek zna lo que se aprende en la cuna, siempre dura

αἱρέω [pt. pr. ep. αἱρεύμενος; impf. ᾕρουν, ep. ᾕρεον, ion. αἵρεον; fut. αἱρήσω, -ομαι; aor. εἷλον, -όμην, ep. ἕλον (-όμην), iter. ἕλεσκον, NT εἷλα, -άμην; pf. ᾕρηκα, ion. ἀραίρηκα; pass. ᾕρημαι, ion. ἀραίρημαι = izvoljen sem bil; fut. pass. αἱρεθήσομαι] I. act. 1. primem, zgrabim, vzamem, δόρυ χερσί, τινὰ χειρός za roko, οὖδας ὀδάξ, κόμης za lase; τινὰ προτί οἷ potegnem k sebi, objamem; εἵματα oblečem; ἔνθεν ἑλών od tam je pričel. 2. pren. a) o vnetkih in dušnem stanju: zgrabi me kaj, polasti se me kaj, premaga, obide me kaj (χόλος, λήθη, δέος, ὕπνος itd.); b) spravim v svojo oblast, ulovim, ujamem, zaplenim, zasužnim, osvojim; premagam (πόλιν, ναῦς, βασιλέα, ἄνδρα); (δορί, ἔγχει) ranim, ubijem, umorim; τὸ πατρῷον αἷμα umorim očeta; τοῦτο ἐμὲ αἱρήσει to me bo pogubilo; τινὰ ὀφλήματος dosežem, da se kdo na smrt obsodi; c) dokažem komu kaj (παρανοίας); zasačim koga (ἐπ' αὐτοφώρῳ), prekanim; dobim pravdo (γραφήν), dosežem (κῦδος); ὁ ἀγὼν ᾑρέθη zmaga je dobljena; d) pojmim, razumevam (ἐμὴ γνώμη); λόγος αἱρεῖ zdrava pamet uči, zahteva. II. med. 1. vzamem zase (svoje), uživam, zaužijem (δόρπον, ἄριστον, δεῖπνον); snamem (κόρυθα), zaprisežem koga (ὅρκον τινός); ἄλκιμον ἦτορ ojunačim se; ὕπνον privoščim si spanje; γνώμην odobravam, τά τινος pritegnem komu, pristopim h komu, pritrdim. 2. a) izberem si, izvolim si (στρατηγόν τινα); b) prednost dajem čemu, rajši imam (izvolim), stavim kaj nad kaj, hočem, (μᾶλλον, ἀντία πάντων, τὸν πόλεμον).

ἀπο-στοματίζω 1. povem kaj na pamet. 2. NT izprašujem.

γνώμη, ἡ (γνῶναι) 1. a) spoznavalna zmožnost: um, razum, preudarek, mišljenje, duh, duša; γνῶμαι δύσφοροι motne prikazni; ταῖς γνώμαις καὶ ταῖς σώμασιν na duši in na telesu, duševno in telesno; γνώμῃ κολάζω premišljeno, s preudarkom kaznujem; γνώμην ἱκανός razumen, preudaren; ἔχω γνώμην πρός τινα naklonjen sem komu, držim s kom, sem na strani koga; οὕτως τὴν γνώμην ἔχω τινί takega mišljenja sem nasproti komu; προσέχω τὴν γνώμην τινί naklonjen sem komu, obračam svojo pozornost na kaj, pazim na kaj; b) spoznanje, razumevanje, razsodnost, pamet. 2. mnenje, sodba, misel, prepričanje, sklep, načrt, namen, želja, volja, pričakovanje: ἡ τείχους γνώμη namen zida; ἐμπίμπλημι izpolnjujem željo (voljo); σὺν γνώμῃ τινός z dovoljenjem; ἄνευ γνώμης brez dovoljenja; παρὰ γνώμην proti volji, proti pričakovanju; γνώμην ἀποδείκνυσθαι, ἀποφαίνεσθαι izraziti svoje mnenje ali voljo; ἐν γνώμῃ γίγνομαί τινι sem komu drag, po volji; γνώμην ἔχω mislim; γνώμην ποιοῦμαι sklepam; γνώμης ἁμάρτημα napačen načrt; πάσῇ τῇ γνώμῃ z dobrim premislekom; γνώμῃ φρενῶν s premislekom, hoté; ἀπὸ γνώμης namenoma, nalašč, s premislekom; κοινῇ γνώμῃ po skupnem sklepu; ἀπὸ τοιᾶσδε γνώμης s tem namenom; ἀφ' ἑαυτοῦ γνώμης sam od sebe; μιᾷ γνώμῃ soglasno; κατὰ γνώμην po volji, po sklepu. 3. nasvet, svet, predlog: εἰσφέρω γνώμην stavim predlog; γράφω γνώμην stavim pismen predlog; γνώμην δίδωμι (na)svetujem NT, predlagam. 4. (modri) rek, izrek, pregovor.

δια-φθείρω [fut. δια-φθερῶ, aor. διέφθειρα, pf. διέφθαρκα, διέφθορα, pass. διέφθαρμαι, aor. διεφθάρην, fut. διαφθαρήσομαι, med. fut. διαφθεροῦμαι (s pas. pom.); ion. impf. iter. διαφθείρεσκε, fut. διαφθερέω, 3 pl. pf. pass. διεφθάραται, 3 pl. plpf. διεφθάρατο, ep. fut. διαφθέρσω] 1. act. a) (popolnoma) uničim ἐλπίδας, (raz)rušim πόλιν, pogubim, pokončam, morim, ubijem, opustošim ἔργα; b) pokvarim, izpridim, popačim, pokazim, razjem, οὐδὲν διαφθείρας τοῦ χρώματος izpremenim barvo, prebledim, zardim; zapeljem τοὺς νέους, podkupim. 2. pass. a) pridem na nič, poginem, τὰ πράγματα διεφθαρμένα stvar je izgubljena, λιμῷ propadem, umrem lakote; ναῦς ladja se razbije; b) zbolim, pokvarim se, ohromim (-eti), ἀκοήν oglušim, ὀφθαλμούς oslepim, oči me bole, pf. διέφθορα izgubljen sem, po meni je, uničen sem, ταῖς γνώμαις διέφθαρμαι izgubil sem pamet in razum; pren. ἐν τῇ στρατιᾷ izgubim svoj ugled.

ἐκ-μανθάνω 1. natančno ali na pamet se naučim, spoznam, izvem, poizvedam. 2. natančno preučim, izučim, preiskujem.

ἐκ-πίπτω [gl. πίπτω, aor. ep. ἔκπεσον] 1. a) vun ali doli padem, odpadem ἔκ τινος; o drevju: padem, poderem se, pf. ležim; o reki: razlijem se, izlivam se; b) vun planem, napravim izpad, pobegnem kam iz kakega kraja Ἀθήναζε; c) zaidem ἐκ τῆς ὁδοῦ; o mornarjih in ladji: zanese me, (morje) me vrže na suho, trčim ob breg, razbijem se na skali; λογισμοῦ izgubim pamet; d) = pass. od ἐκβάλλω preženejo me, izobčijo me, ὑπὸ τοῦ δήμου ljudstvo me izžene, ἐκπεσών pregnan, izgnan; ὁ ἐκπεπτωκώς pregnanec, izgnanec; e) izgubim kaj ἔκ τινος, ἀπὸ τῶν ἐλπίδων pustim, izgubim nade; prepadem, nimam sreče v čem (o govorniku); ostanem (pri glasovanju) v manjšini; ὑπ' ἀνδρός premagan sem, padem po kom. 2. izprevržem se, izpremenim se εἴς τι.